Je poslanka Levice lahko kredibilna o korupciji? Njen partner je tako “skočil” v Jankovićev “objem”

Poslanka Levice Tina Brecelj je v soočenju na RTV Slovenija ostro nastopila proti zakonu o SKOK-u ter “opozarjala” na nevarnost političnega vpliva na pravosodje in tožilstvo. Pri tem je govorila tudi o boju proti korupciji, kar je zanimivo v luči njene osebne povezave z nekdanjim predsednikom vrhovnega sodišča Miodragom Djordjevićem, njenim partnerjem, ki je bil junija 2023 v Stožicah posnet pri prisrčnem pozdravu z ljubljanskim županom Zoranom Jankovićem – le dan pozneje pa je bil Janković v zadevi Stožice oproščen. Ravnanje Djordjevića je takrat sprožilo tudi vprašanja o sodniški etiki in neodvisnosti sodstva. 

Brecljeva, ki je bila pred vstopom v politiko vodja službe za zakonodajo na Vrhovnem sodišču in je bila pred tem tudi državna sekretarka na pravosodnem ministrstvu, je danes poslanka Levice. Prav zato je bilo njeno soočenje z Ano Cajhen iz stranke Demokrati toliko bolj zanimivo. V razpravi o zakonu o SKOK-u je Brecljeva namreč večkrat opozorila na nevarnost političnega vpliva na tožilstvo, medtem ko je Cajhenova zagovarjala rešitev, po kateri bi imel minister za pravosodje določeno diskrecijo pri izbiri vodstva oziroma tožilcev izmed strokovno preverjenih kandidatov.

Cajhen: Korupcija državo stane milijarde

Cajhnova je poudarila, da je boj proti korupciji eden ključnih razlogov za vzpostavitev novega sistema pregona. “Podatki kažejo, ki so bili predstavljeni v Evropskem parlamentu, da mi izgubimo 3,5 milijarde letno, ki gre mimo države s koruptivnimi in takimi dejanji. To je 10 milijonov dnevno,” je dejala. Po njenih besedah je bil boj proti korupciji ena od zavez, s katerimi so Demokrati nastopili pred volivci, SKOK pa naj bi bil konkretna uresničitev te zaveze. Brecljeva se je sicer strinjala, da je boj proti korupciji in organiziranemu kriminalu pomemben, vendar je ocenila, da predlagani zakon tega cilja ne dosega. “Ampak ta zakon, enostavno povedano, vsebinsko gledano, ni nujen iz tega razloga, ker ne prinaša prav nič takega, kar bo korupcijo v naši državi zamejilo ali jo preprečevalo,” je dejala.

Kdo bo imenoval tiste, ki preganjajo korupcijo?

Jedro spora je bilo vprašanje imenovanja vodstva novega organa in vloge ministra za pravosodje. Cajhenova je poudarila, da imajo evropske države različne ureditve in da sama možnost, da ima minister določeno diskrecijo, še ne pomeni političnega kadrovanja. “Evropske države imajo različne ureditve, a ne, in to, da ima minister neko diskrecijo, ki je odgovoren za delovanje celega resorja, je pomembna,” je dejala. Ob tem je poudarila, da ne gre za to, da bi minister lahko izbral kogarkoli, temveč da Državnotožilski svet predhodno presodi kandidate. “Državnotožilski svet obstaja in presoja in naredi seznam kompetentnih in sposobnih tožilcev, ki po vseh karakteristikah lahko opravljajo to delo,” je pojasnila in dejala, da bi minister torej izbiral izmed že preverjenih kandidatov. “Ne more Jožeta ali Poldeta vzeti, ne, ampak lahko iz tega preverjenega seznama …”

Kaj Brecljevo skrbi?

“Da naše pravosodje lahko stoji in da ni odvisno od koalicije, ki je trenutno na oblasti, se pravi, da imamo kazenski pregon in sojenje, ki temelji na pravu, ne na oceni vladajoče koalicije, je nujno potrebno, da imamo tožilstvo kot samostojen državni organ,” je dejala. Nato je še bolj neposredno napadla predlagano rešitev: “In to, da bi mi minister izbiral, kdo bodo tisti, ki bodo preganjali korupcijske zadeve in zadeve organiziranega kriminala, posledično pomeni, da bo minister tudi izbiral, kdo bo preganjal.”

Kaj pa korupcija politikov?

Soočenje pa ni ostalo zgolj pri vprašanju imenovanja. Cajhenova je pojasnjevala, da so v katalogu kaznivih dejanj, ki naj bi jih obravnaval SKOK, med drugim podkupovanje in druga težka kazniva dejanja gospodarskega kriminala. Pri tem po njenem ni pomembno, ali je v kaznivo dejanje vpleten državni sekretar, drug politični funkcionar ali zasebni gospodarstvenik. Brecljeva pa je izpostavila, da po njenem mnenju manjka ključni element. “Torej tega ključnega kaznivega dejanja, ki ga potrebujemo, da se preganja korupcijo visokih politikov, če lahko tako rečem, v seznamu kaznivih dejanj, ki naj bi jih delal SKOK, ni,” je dejala.

Posnetek zaslona

Toda ob tem se odpira vprašanje tudi za Brecljevo

Prav tukaj se njene besede o neodvisnosti pravosodja srečajo z dogodkom izpred treh let. Miodrag Đorđević, ki je bil takrat predsednik Vrhovnega sodišča in je danes nekdanji predsednik, je bil 19. junija 2023 v VIP-loži na tekmi Slovenija–Danska v Stožicah posnet pri prisrčnem pozdravu z Zoranom Jankovićem.

Dogodek je bil še posebej izpostavljen zato, ker je bil Janković naslednji dan, 20. junija 2023, na Okrožnem sodišču v Ljubljani skupaj s šestimi soobtoženimi oproščen obtožb v zadevi parkirišča v Stožicah. Tožilstvo mu je očitalo zlorabo položaja in goljufijo na račun evropskih sredstev. Sodba takrat še ni bila pravnomočna, tožilka Blanka Žgajnar pa je napovedala pritožbo. Je pa ravno zato zanimivo, da danes Brecljeva tako odločno opozarja na nevarnost političnega vplivanja na pravosodje in poudarja, da morajo biti tisti, ki odločajo o kazenskem pregonu, neodvisni od aktualne oblasti.

Sodni svet je takrat napovedal presojo ravnanja

Dogodek v Stožicah je bil deležen tudi javnih vprašanj glede sodniške etike. Takrat je bilo poročano, da naj bi ravnanje predsednika Vrhovnega sodišča ob srečanju z Jankovićem preverjala komisija za etiko in integriteto pri Sodnem svetu. Kodeks sodniške etike med drugim določa, da mora sodnik varovati svojo neodvisnost in se izogibati ravnanju, ki bi lahko ogrozilo ugled sodstva oziroma zaupanje javnosti vanj. Đorđević je bil sicer predsednik Vrhovnega sodišča do konca leta 2025, Brecljeva pa je v začetku leta 2026 vstopila v Levico in postala kandidatka stranke na parlamentarnih volitvah.

Zato je sedanja razprava o SKOK-u dobila še eno dimenzijo. Brecljeva opozarja, da je treba pravosodje zaščititi pred politiko in da bi bila ministrska diskrecija pri izbiri tožilcev nevaren poseg v neodvisnost pregona. Na drugi strani pa ostaja javno dokumentirano srečanje njenega partnerja, takrat najvišjega predstavnika vrhovnega sodstva, z enim najbolj prepoznavnih slovenskih politikov, tik pred odmevno oprostilno sodbo v zadevi Stožice.

Sara Kovač