Kako so tujci s pomočjo skrajne levice dobili svojega župana v glavnem mestu Nemčije

Na sobotnih volitvah v berlinski državni parlament je skrajno levičarska stranka Die Linke po predhodnem izidu deželnega volilnega vodje in visokih izračunih ARD ter ZDF postala najmočnejša stranka. Vodila jo je Elif Eralp, odvetnica turškega porekla. Župansko mesto s s tem še nima zagotovljeno, saj ga izvoli parlament, obstaja pa velika verjetnost skrajno leve koalicije Die Linke + Zeleni + SPD.

Dejstvo, da je zmagala stranka, ki jo vodi 45-letna odvetnica turškega porekla ni presenečenje, saj se je zmaga zgodila v mestu, kjer se je v desetih letih delež prebivalcev z migrantskim ozadjem zvišal z okoli 30 na več kot 40 odstotkov (po uradnih podatkih ob koncu leta 2024/2025 okoli 41–42 odstotkov). To samo po sebi ni dokaz, da so “tujci izvolili županjo”, je pa jasen prikaz, kako se volilno telo sčasoma spremeni, ko se spremeni sestava prebivalstva – in zakaj se ista razprava o demografiji, integraciji in političnih posledicah vodi tudi v Sloveniji.

Po predhodnem izidu deželnega volilnega vodje je skrajno leva Die Linke dosegla 25,7 odstotka glasov (udeležba 74,2 odstotka) in več kot podvojila rezultat iz leta 2023 (12,2 odstotka). To je njen doslej najboljši izid v Berlinu. Za njo so se uvrstili CDU (18,8 %), AfD (16,3 %), Zeleni (14,3 %) in SPD (12,1 %). BSW in FDP sta ostala pod petodstotnim pragom.

Na levi volilni izid in na desni možne koalicije (vir: Infratest Dimap)

Prvič so na državni ravni volili tudi 16- in 17-letniki. Die Linke je skoraj podvojila rezultat in prvič v Berlinu zasedla prvo mesto. Primerljivo visoko je predhodnica PDS leta 2001 dosegla 22,6 %, a takrat ni bila prva.

Kdo je Elif Eralp

45-letna odvetnica je rojena leta 1981 v Münchnu. Njena starša sta bila levičarska sindikalista iz Kayserija in Adane, po vojaškem udaru v Turčiji leta 1980 pa sta pobegnila v Nemčijo. Eralp je odraščala v Dortmundu in Hamburgu, študirala pravo, delala na področju človekovih pravic in beguncev. Od 2021 je poslanka v Berlinu. V Die Linke je vstopila leta 2017, ko je AfD prvič vstopila v Bundestag, letošnjo kampanjo pa je gradila na stanovanjski krizi: omejitev najemnin in prenos stanovanj velikih lastnikov v javne roke. Mediji so jo primerjali z newyorškim levičarjem Zohranom Mamdanijem. Sama pa je rekla, da bi županja z migrantsko zgodovino v Berlinu pomenila “močan signal”. Kakšen “signal” postane jasno ob videoposnetku, ki kroži po družbenem omrežju ob zmagi stranke. Stranka je namreč zmago praznovala ob arabski glasbi, dogajanje pa je natančno na X opisala tudi ena od uporabnic, ki je zapisala:

“Na lokalnih volitvah je skrajno leva “Leva stranka (Die Linke)”, ki je postala vodilna stranka v prestolnici Berlinu, sprožila polemiko s posnetki, ki so se razširili po spletu, na katerih divje praznujejo svojo zmago s predvajanjem arabske glasbe in muslimanskih ljudskih pesmi. Medtem ko ignorirajo glasove državljanov, ki jih skrbijo ukrepi proti nezakonitemu priseljevanju in propad javne varnosti v lastni državi, je ta nedolžna demonstracija in praznovanje “asimilacije v islamsko-arabsko kulturo” v nemški prestolnici popoln simbol radikalnega levičarstva, ki ga vodi vera. Zablodno divjanje skrajne levice, ki aktivno spodkopava tradicije in identiteto lastnega naroda, le še poglablja nemške delitve.”

🇩🇪【ベルリン第1党の極左「左翼党」がアラブ音楽で勝利パーティ】🤣

地方選で首都ベルリンの第1党となった極左「左翼党（Die Linke）」が、勝利の宴で、アラブ音楽やムスリムフォークソングを流して大はしゃぎする様子が拡散され物議を醸しています。… pic.twitter.com/juZcPklkGo

— Elise Vanessa (@ev0123456789) September 21, 2026

V berlinski državni parlament smejo voliti samo nemški državljani, stari vsaj 16 let, tujec brez nemškega potnega lista župana ne voli, državljani EU pa smejo voliti le na okrožnih volitvah. Po izhodnih anketah Infratest dimap je skrajno leva Die Linke med volivci, mlajšimi od 25 let, dosegla okoli 43 odstotkov, med tistimi med 25 in 34 leti okoli 48 odstotkov ter med mladimi ženskami okoli 51 odstotkov, med prvovolivci pa je bila prav tako prva s približno 38 odstotki. CDU je močna predvsem pri starejših, med mlajšimi od 25 let pa je dobila le okoli 8 odstotkov. Stranka je pridobila tudi prejšnje nevolivce in jo danes volijo predvsem mladi ter mestni volivci, ne več predvsem vzhodnonemški upokojenci; glavna merjena tema so bila stanovanja in najemnine.

Elif Eralp med poplesavanjem na arabsko glasbo med razglasitvijo zmage (foto: EPA)

Berlin: drastičen poraz prebivalcev z migracijskim ozadjem

V Berlinu danes živi okoli 3,91 milijona prebivalcev s stalnim prebivališčem, med njimi pa je konec leta 2025 približno 976.000 ljudi z nenemškim državljanstvom, kar pomeni 24,9 odstotka prebivalstva oziroma približno vsakega četrtega. Prihajajo iz več kot 190 držav, zato je mesto ena najbolj mednarodnih v Nemčiji. Še bolj zgovoren je širši kazalec: delež prebivalcev z migracijskim ozadjem, ki zajema tako tujce kot Nemce z izkušnjo selitve v družini, je narasel na 42,3 odstotka. Deset let prej, leta 2015, je ta delež znašal še 29,9 odstotka, kar kaže, kako se je sestava mesta v zadnjem desetletju opazno spremenila, poroča In Berlin & Brandeburg.

Število tujcev je več let naraščalo, zadnje čase pa se je ta rast močno umirila. Leta 2025 se je iz tujine na novo prijavilo le še okoli 4.500 oseb, leto prej pa približno 25.500. Del razloga je pospešeno podeljevanje nemškega državljanstva: tisti, ki ga pridobijo, izpadejo iz statistike tujcev, v statistiki migracijskega ozadja pa ostanejo. Zato se delež tujcev zadnje čase skoraj ne spreminja, delež ljudi z migracijskim ozadjem pa še naprej raste.

Foto: EPA

Največja skupina tujih državljanov so še vedno Turki, konec leta 2025 jih je bilo okoli 108.100. Njihovo število se je v zadnjem desetletju povečalo le zmerno. Močneje so se spremenile druge skupine. Ukrajincev je bilo konec leta 2025 okoli 75.900; njihovo število se je po letu 2022 močno povečalo. Indijcev je bilo pred desetletjem le nekaj tisoč, danes pa okoli 48.100, kar je ena najhitreje rastočih skupin. Sledijo Poljaki z okoli 51.000, Sirci z okoli 41.200, Rusi, Italijani, Bolgari, Romuni in Vietnamci. Približno četrtina vseh tujcev v Berlinu prihaja iz držav Evropske unije, med njimi so najštevilčnejši Poljaki.

V desetletju od 2014 do 2024 se je torej sestava tujega prebivalstva premaknila od tradicionalno prevladujoče turške skupine k večji raznolikosti. Močno so zrasle skupine iz Ukrajine, Indije, Sirije in Afganistana, medtem ko je turška skupina ostala največja, a razmeroma stabilna, poljska pa se je celo nekoliko zmanjšala, poroča IamExpat. Berlin je tako postal mesto, v katerem živi vedno več mlajših in mestnih prebivalcev z zelo različnimi državljanstvi, kar se odraža tudi v tem, kdo sme voliti na državnih in kdo le na okrožnih volitvah.

Die Linke je zmagala med mladimi, mladi v Berlinu pa imajo bistveno višji delež migracijskega ozadja kot starejši. Stranka je močna v notranjih, mlajših predelih, kjer je ta delež najvišji. Novi državljani so del volilnega telesa, Berlin pa je samo leta 2025 podelil skoraj 39.000 potnih listov. Kandidatka Eralp govori turško in se je postavila kot odgovor na AfD, turški mediji pa so sami poročali, da je pritegnila tudi volivce turškega porekla onkraj običajne baze stranke.

Zakaj je bilo treba omejiti volilno pravico tujcev iz tretjih držav v Sloveniji

Berlin sicer kaže mehanizem, ki ni nemški izum. Več ljudi z migrantskim ozadjem plus državljanstvo ali volilna pravica pomeni večje volilno telo. Kdor te ljudi politično vključuje, dolgoročno širi svojo potencialno bazo; kdor volilno pravico veže strogo na državljanstvo in omejuje priseljevanje, to širitev zavira. Gre za volilno aritmetiko, ki se je poslužuje tudi slovenska levica, zato ni presenetljivo, da levica pri nas brani volilno pravico tujcev in nasprotuje zaostritvi migracijskih pravil.

Spomnimo samo na dogodek, ko se je Nataša Sukić se je priklenila na prosilca za azil (Vir: STA)

V Sloveniji so številke nižje kot v Berlinu, smer pa ista. Po podatkih SURS je imela Slovenija 1. januarja 2026 2.135.107 prebivalcev, od tega 10,5 odstotka tujih državljanov oziroma 224.413 oseb. Leta 2025 se je število slovenskih državljanov zmanjšalo za 5.200, število tujcev pa povečalo za skoraj 9.500. Selitveni prirast tujcev je pozitiven že 27. leto zapored, aprila 2026 pa je delež tujcev znašal 10,7 odstotka. Slovenija ni še pri “berlinških 42 odstotkov z migracijskim ozadjem”, je pa stalna sprememba sestave prebivalstva.

V Berlinu se ta premik že vidi na državnih volitvah, ker so naturalizacije pospešene in je migracijsko ozadje med mladimi že zelo visoko. V Sloveniji je premik počasnejši in za zdaj predvsem lokalni, a smer je ista: demografija najprej spremeni ulico, potem volilni imenik.

Ravno zaradi tega razloga je nova slovenska vlada omejila volilno pravico tujcev iz tretjih držav na lokalnih volitvah, slovenska skrajna levica pa je temu ukrepu nasprotovala. Na srečo je tukaj črto potegnilo ustavno sodišče.

T. B.