Golob je kopal jamo “janšistom”, zdaj sam vanjo pada

Specializirano državno tožilstvo (SDT) Robertu Golobu, zdajšnjemu poslancu in nekdanjemu predsedniku vlade, očita kaznivo dejanje dajanja daril za nezakonito posredovanje, za kar je zagroženo do šest let zapora. Sum kaznivega dejanja je policiji naznanila Tatjana Bobnar, nekdanja ministrica za notranje zadeve v času vlade Roberta Goloba.

Tatjana Bobnar je v pričanju pred preiskovalno komisijo v Državnem zboru povedala, da ji je Golob kot predsednik vlade sporočil, da bo lahko ostala notranja ministrica, če izvede kadrovske menjave v policiji. Če “počisti z janšisti”, podobno kot so se to dogovorili tudi na nacionalni RTV Slovenija.

Bobnarjeva je s čiščenjem tudi začela, ustavilo se je, ko je Golob zahteval zamenjavo direktorja policijske postaje oziroma uprave v njegovi Novi Gorici. Hkrati naj bi zahteval tudi zamenjavo direktorja uprave za policijske specialnosti Martina Jazbeca. In prav pri slednjem naj bi se posebej zalomilo, saj Bobnarjeva na to ni pristala. Po njenih takratnih navedbah je odstavitev zahteval v zameno za polno imenovanje Boštjana Lindava za generalnega direktorja Policije. To imenovanje je bilo v pristojnosti vlade pod vodstvom Roberta Goloba.

Bobnarjeva na to izsiljevanje ni pristala in je decembra 2022 odstopila z mesta ministrice, Lindav pa tudi nikoli ni bil imenovan za direktorja s polnimi pooblastili. Na preiskovalni komisiji je razkrila še Golobove besede, da on vsakega vrže čez rame, če ga ne posluša.

V nadaljevanju je zadevo naznanila policiji, tožilstvu in Komisiji za preprečevanje korupcije (KPK).

Postopki kot jara kača

KPK je nato šele januarja 2026, več kot tri leta pozneje, ugotovila kršitev integritete. Zapisali so, da predsednik vlade nima pristojnosti usmerjati kadrovanja v policiji. Golob pa se je branil, da je Bobnarjeva sama pred volitvami govorila o čiščenju »janšistov«; dogovor pa da je bil političen, pred imenovanjem; SMS-i pa naj bi bili po njegovem običajna komunikacija predsednika vlade z ministrico.

Naznanilo Bobnarjeve je bilo konec leta 2022, oktobra 2024 je policija spisala ovadbo zoper Goloba. Leto pozneje, oktobra 2025, pa je SDT vložila zahtevo za sodno preiskavo na ljubljansko okrožno sodišče. Pod zahtevo je podpisana tožilka Blanka Žgajner.

Pogoji za kazenski pregon izpolnjeni

Vmes je Golob postal poslanec, konec avgusta je SDT obvestilo Državni zbor oziroma predsednika Zorana Stevanovića, da so pogoji za kazenski pregon Roberta Goloba “izpolnjeni”.

Stevanović je o tem obvestil poslanca, poslansko skupino Svoboda in tudi javnost. V Državnem zboru so nato odločali o poslanski imuniteti Roberta Goloba in 2. septembra na izredni seji s 75 glasovi vseh navzočih poslancev sprejeli sklep, da se Golobu imuniteta ne prizna. Sodišče mora zdaj odločiti o uvedbi preiskave. Kazenski postopek formalno še ne teče, dokler preiskovalni sodnik ne izda sklepa.

Golobov bumerang

Golob zdaj doživlja bumerang. V letih 2022 do 2026 je politiko in policijo uokviril kot boj proti “janšizmu”. Javno je napovedoval čiščenje janšistov, zahteval sezname in podobno. Njegova dejanja pa je zdaj tožilstvo ocenilo kot korupcijsko posredovanje.

Dodatna ironija je, da je parlamentarna komisija o vmešavanju v policijo, ki jo je vodil Svobodin poslanec Aleš Rezar (pred tem povezan z Gen-I), v vmesnem poročilu Roberta Goloba v delu očitkov razbremenila.

Ta komisija je bila ustanovljena februarja 2023, pred njo sta nato pričala Tatjana Bobnar in Boštjan Lindav. Vmesno poročilo je bilo z glasovi takratne koalicije (Svoboda, SD in Levica) na komisiji sprejeto novembra 2024, v državnem zboru pa januarja 2025). Razkrili so se še očitki o Golobovem vmešavanju v aretacijo ruskih vohunov. Tudi to so takrat lepo »pokrili«.

Bobnarjeva in Lindav naj bi po tem poročilu navajala neresnice. Opozicija (SDS in NSi) je sejo obstruirala in navajala, da Golob pred komisijo sploh ni pričal. Pričanju se je izmikal.

Nova naznanila, sedemmestne številke

To pa še ni vse. Zoran Stevanović, predsednik stranke Resni.ca je 20. maja na Okrožno državno tožilstvo v Ljubljani poslal tri podpisane izjave poslancev Resni.ca. V Svobodi naj bi skušali podkupiti njihove poslance Nedeljka Todorovića, Aleksandra Štoreka in Borisa Mijića. Vodja poslanske skupine Katja Kokot je takrat razkrila, da naj bi bile ponujene velike premoženjske koristi, »sedemmestne številke«, za prestop v levo politično opcijo in za parlamentarno odločanje o mandatarju. Ponudbe naj bi prihajale z levega pola in od vodstev državnih podjetij. Imen strank in podjetij v uradni pobudi niso razkrili.

Golobovim postopkom za zdaj ni videti konca: zadeva Bobnar gre pred sodišče, energetika in financiranje Svobode pa ostajata odprti politični in morebitni preiskovalni fronti.

Hkrati mu je nova vlada preprečila dostop do denarnice, imenovane Gen-I, podjetje je vrnila državljanom. O tem pišemo na naslednjih straneh.

Vida Kocjan, Demokracija