Savin Sever: Severjev sever Ljubljane

5 hours ago 7

ARTICLE AD

Včeraj (22. 5. 2025) so v Galeriji Bažato v sodelovanju s Fakulteto za arhitekturo Univerze v Ljubljani, Muzejem za arhitekturo in oblikovanje (MAO) ter Zavodom za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS) pripravili in otvorili 22. razstavo Galerije Bažato, tokrat posvečeno enemu najbolj prodornih arhitektov slovenskega modernizma, Savinu Severju. Razstava nosi naslov Savin Sever: Severjev sever Ljubljane. Otvorili so je Nada Zoran, Maja Vardjan, direktorica Muzeja za arhitekturo in oblikovanje ter prof. mag. Tadej Glažar s Fakultete za arhitekturo. Obiskovalcem bodo dela na ogled do 30. junija 2025.

»Razstava predstavlja nekatera temeljna dela tega izjemnega arhitekta, ki so nastala na območju Bežigrada ob osi, ki središče Ljubljane povezuje z veduto Karavank,« je v uvodnem nagovoru povedala Maja Vardjan. Ekspozicija posebej izpostavlja Severjeve realizacije ob severni osi, predstavlja pa tudi širši urbani kontekst, v katerem so te stavbe nastajale kot del strateške širitve mestnega središča proti severu. Po besedah Vardjanove lahko Bežigrad smatramo kot neke vrste ustvarjalni poligon za Severja, ki sodi med najpomembnejše avtorje slovenske arhitekture 20. stoletja, saj njegova dela pomembno določajo slovensko arhitekturno dediščino, obenem pa pomenijo tudi zelo samosvoj prispevek k evropski povojni arhitekturi. Načrtoval je objekte za vsakdanjo in splošno rabo: številne različice, izredno domišljene garažne hiše Triplex, garažno hišo na Ambroževem trgu, dve veleblagovnici Astra in Merkur v Ljubljani, štiri tiskarne (Učne delavnice Zavoda za gluho mladino, Tiskarna Mladinska knjiga, Tiskarna Jože Moškrič, Tiskarna Soča v Novi Gorici), Tehnični center AMZS v Ljubljani, vhodni objekt predora Karavanke in številne druge. Vsi ti objekti spadajo med vrhunce naše arhitekture. Gre za enega najznačilnejših predstavnikov ljubljanske arhitekturne šole, ki se je razvila ob koncu 50. let prejšnjega stoletja. Bil je umetnik oblikovanja estetskih, a funkcionalno racionalnih arhitektur.

»Njegovo delo je nadgradnja idej Plečnika, dopolnjeno s sožitjem corbusierovskega preoblikovanja Edvarda Ravnikarja. Bilo je obdobje, ko je likovna ustvarjalnost predračunalniške Slovenije dosegla nepresežene vrhunce na področjih urbanistične odgovornosti, arhitekture, oblikovanja, slikarstva in grafike,« so še zapisali v Galeriji Bažato, kar povzema in prikazuje razstava. Slednja opozarja tudi na kulturno in arhitekturno vrednost teh objektov in na potrebo po njihovi strokovno utemeljeni zaščiti, vzdrževanju in celostnem varovanju, kar je v svoji predstavitvi še posebej izpostavil Glažar. K razstavi je kopijo dokumentarnega filma z naslovom Savin Sever – Zgodba neke arhitekture prispeval tudi režiser, scenarist in montažer filma Amir Muratović. Poleg vrednotenja avtorjevega življenjskega dela in razčlenjevalne predstavitve procesov in skic ter Severjevih tehnoloških in konceptualnih inovacij tako film kot razstava opozarjata na problem zanemarljivega ravnanja z modernistično arhitekturo in se ukvarjata z vprašanjem njenega ohranjanja in oživitve.

Primer neustrezne zaščite, ki ni osamljen, so Severjeve Učne delavnice. Ko je dejavnost v njih propadla, so stavbo kljub prizadevanju stroke podrli in na njenem mestu postavili trgovski objekt. A nekaj jih še zmeraj živi. Primer je Galerija Bažato, ki je leta 21 v 21. stoletju nasledila ključni funkcionalni Severjev kristal. Ta prostorsko povezuje severni rob niza kompleksa Astra z mestom. Zvezdno ime sporoča več, kakor zgolj ime nekdanje veleblagovnice. Izčiščen kvader ima prvič kulturno namembnost. Kot volumen je ta nadgradnja tlorisnega križiščnega kvadrata romanskih cerkva in je objekt po meri človeka. Kot nalašč za novo izhodišče ohranitve starega.

Avtorji zasnove in besedil razstave Savin Sever: Severjev sever Ljubljane so: Gojko Zupan, Tina Potočnik, Martina Malešič, Metka Dolenec Šoba, Nada Zoran, Tadej Glažar in Urša Roženbergar Šega