Sarajevski čevapi postajajo luksuz: Porcija, ki si je mnogi ne morejo več privoščiti

V Sarajevu ni treba dolgo iskati, da vas omami vonj z žara. Čeprav je mesto polno zgodovine, kulture in edinstvene energije, obstaja ena stvar, ki vselej pritegne tako domačine kot turiste – legendarni čevapi. Toda te dni ta balkanska specialiteta sproža povsem drugačne občutke: namesto lakote prebudi nelagodje ob pogledu na cene.

Če ste se še nedavno lahko zanesli, da vas bo »desetka« čevapov z lepim kosom lepinje, malo čebule in dodatkom jogurta nasitila za zmerno ceno, vas danes v Baščaršiji lahko pričaka neprijetno presenečenje. Najnovejše podražitve so na jedilne liste priljubljenih čevabdžinic zapisale številke, ki bi še pred letom dni zvenele kot pretirana šala.

Sarajevo

Novi ceniki udarili naravnost v želodec

V najbolj znanih sarajevskih obratih, kot so Željo, Ferhatović in Petica, je cena porcije z 10 čevapi poskočila s 12 konvertibilnih mark (6,13 evra) na kar 14 mark (7,16 evra). Manjša porcija, popularna »petica«, je z 6 KM skočila na 7 KM. Za tiste, ki so prisegali na dodatke, pa se strošek hitro dvigne do praga, kjer se začne razmislek – ali bi morda raje obiskali restavracijo s tremi hodi?

Kaj se skriva za podražitvami?

Stroški surovin, inflacija in turizem kot krivec ali izgovor?

Gostinci v BiH, kot tudi v drugih državah regije, se že dolgo spopadajo z višanjem stroškov. Meso je dražje, kruh ne zaostaja, energenti postajajo luksuzna postavka, plače zaposlenih pa je treba prilagoditi realnosti trga. Inflacija, ki je v zadnjih letih pustila posledice tudi na Balkanu, se zdaj vidi v vsakem zalogaju.

A številni Sarajevčani se sprašujejo, ali morda gostinci ciljajo predvsem na turiste. Vse več je namigov, da so nekatere restavracije začele uvajati tihe “turistične cenike”, kjer tujce pričaka višja cena za isto storitev. Vzdušje nezaupanja se meša z razočaranjem – čevapi so bili dolgo simbol domačnosti in dostopnosti, zdaj pa se za mnoge umikajo v višji cenovni razred.

Kaj pravijo domačini in obiskovalci?

»Z družino sem hodil na čevape vsak konec tedna. Zdaj, ko nas je pet, to pomeni skoraj 40 KM za hiter obrok, brez pijače. To je zame nedoumljivo,« je povedal Admir iz Grbavice. Podobno razmišlja tudi Petra iz Zagreba, ki je z možem obiskala Sarajevo prvič po desetih letih: »Cene so kot v Ljubljani. In čeprav so čevapi še vedno odlični, občutek ni več isti.«

Turizem rešuje ali poglablja problem?

Sarajevski gostinci lovijo ravnotežje med domačimi in tujci

Vsako poletje Sarajevo obišče več tisoč turistov. Baščaršija je ob lepih dneh tako polna, da je skoraj nemogoče dobiti prosto mizo. Gostinci trdijo, da višje cene omogočajo preživetje v sezoni, saj izven nje komaj pokrijejo stroške. Vprašanje pa ostaja – ali bodo zaradi tega domačini povsem izrinjeni iz svojih najljubših lokalov?

Podobne zgodbe že poznamo iz evropskih prestolnic, kjer so tradicionalni obroki postali dostopni le še turistom, domačini pa so prisiljeni v iskanje novih rešitev. Sarajevo se zdi zdaj na razpotju – ali bo čevapska kultura ostala univerzalna, ali bo postala ekskluzivna.

Čevapi kot pokazatelj družbenih sprememb

Več kot obrok – simbol skupnosti

Čevapi v Sarajevu niso samo mesni valjčki na žaru. So večer s prijatelji, tolažba po napornem dnevu, hrana po koncertu ali nogometni tekmi. So kulturni element, ki povezuje generacije. In prav zato so podražitve sprožile tako močne odzive.

Marsikdo se bo sprijaznil s ceno dobre kave, a čevap naj bi ostal dostopen. Vsaj tako menijo mnogi, ki zdaj že organizirajo razprave na forumih, v družbenih omrežjih in celo v lokalnih medijih. Pojavljajo se pozivi k bojkotu ali iskanju manjših, »družinskih« čevabdžinic, ki cene še ohranjajo v razumnih okvirih.

Kaj lahko pričakujemo v prihodnje?

Turizem in novi standardi

Če se bo trend nadaljeval, bodo gostinci najverjetneje ponudili »premium« različice jedi – bio meso, lokalne sestavine, postrežba z zgodbo. A to pomeni dodatno dvigovanje cen in oddaljevanje od tradicionalne preprostosti.

Po drugi strani obstaja možnost, da se vzpostavi nekakšen nevidni razredni sistem – kjer bodo turisti jedli v središču, domačini pa v predmestjih ali na obrobju.

Vse skupaj pa kliče po bolj uravnoteženem pristopu. Da bi čevapi ostali dostopni, pa vendar kakovostni, bi morda potrebovali tudi sistemske spodbude – nižje dajatve za lokalno meso, pomoč malim obratom, promocijo prehranske dediščine na drugačen način.

Aromatična prihodnost ali grenka realnost?

Sarajevo je mesto kontrastov – topline in žalosti, zgodovine in sedanjosti, skromnosti in preobilja. Čevapi so do zdaj pripadali vsem. Če bodo ostali del skupne kulturne zavesti, bo odvisno tudi od tega, ali bodo ostali nekaj, kar si lahko privošči vsak.

Na dolgi rok pa se postavlja še širše vprašanje – ali bomo kot družba sposobni ohraniti dostopnost tistih stvari, ki niso le stvar okusa, temveč identitete?

Italijani spet prvi – to so najboljše kulinarične destinacije sveta po izboru TasteAtlas

Objava Sarajevski čevapi postajajo luksuz: Porcija, ki si je mnogi ne morejo več privoščiti se je pojavila na Vse za moj dan.