Pred 30 leti so delo ponovno začeli notarji

Danes mineva trideset let, odkar so notarji začeli svoje delo ob ponovni uvedbi notariata v samostojni Sloveniji. Na Notarski zbornici Slovenije izpostavljajo pomembno vlogo notarjev pri razbremenitvi sodnikov in referentov, ob čemer si prizadevajo, da bi po vzoru številnih evropskih držav prevzeli tudi urejanje nespornih dednih postopkov.

Prvega junija 1995 se je z začetkom poslovanja notarjev v Sloveniji ponovno vzpostavila institucija, ki temelji na neodvisnosti, nepristranskosti in strokovnosti ter predstavlja enega od temeljev predvidljivosti in pravne varnosti, so ob obletnici v sporočilu zapisali na Notarski zbornici Slovenije.

Poudarili so, da ima notariat že trideset let pomembno vlogo pri urejanju pravnih razmerij v civilnih in gospodarskih zadevah. Pri vpisih transakcij v javne evidence, kot sta zemljiška knjiga in sodni register, notarji strankam svetujejo pri zbiranju potrebne dokumentacije pred predložitvijo sodišču, s tem pa razbremenijo sodnike in referente pri odločanju o vpisih, so izpostavili. Pomemben instrument zagotavljanja pravne varnosti pa predstavlja tudi uspešno voden register oporok, v katerega je vpisanih skoraj 60.000 oporok, so dodali.

Po podatkih zbornice so notarji lani vložili več kot 112.000 oz. 78,14 odstotka vseh zemljiškoknjižnih predlogov in 15.325 predlogov s področja gospodarskega statusnega prava. Brez intervencije sodišča so sporazumno razvezali 553 zakonskih zvez. V register pogodb o ureditvi premoženjskopravnih razmerij pa je bilo konec preteklega leta vpisanih 755 pogodb, od tega 155 v letu 2024.

“S pogodbo o ureditvi premoženjskopravnih razmerij ali ženitno pogodbo se lahko zakonca namesto skupne lastnine dogovorita o režimu ločenega premoženja, kar predstavlja večjo transparentnost in varnost pravnega prometa,” so izpostavili.

Ob praznovanju 30. obletnice bodo na zbornici pripravili okroglo mizo o neizkoriščenih možnostih notariata v Sloveniji. Kot so zapisali, v številnih državah Evropske unije nesporne dedne postopke vodijo notarji, kar dodatno razbremenjuje sodišča, zato si tudi slovenski notarji prizadevajo, da bi enako ureditev sprejela tudi Slovenija. Pozornost je usmerjena tudi v digitalizacijo notarskih storitev, ki jo je potrebno pospešiti, so izpostavili.