Na dogodku pozvali h krepitvi odpornosti večstanovanjskih stavb na naravne nesreče

Na pojavnost naravnih vremenskih pojavov in nesreč morajo biti pripravljene tudi večstanovanjske stavbe, katerih odpornost je treba v Sloveniji okrepiti, so se strinjali udeleženci dogodka, ki je potekal v organizaciji Zavarovalnice Triglav. Strokovnjaki so pozvali tudi k odgovornemu načrtovanju in vzdrževanju stavb.

Čeprav se stanovalci v omenjenih stavbah pogosto soočajo s škodnimi dogodki, med katerimi je najpogostejši izliv vode, pa je manjše zavedanje, da so njihovi domovi izpostavljeni tudi naravnim tveganjem, kot so poplave in potresi, so izpostavili udeleženci dogodka.

V Sloveniji je približno tretjina objektov nezavarovanih, v primeru okoli 25.000 večstanovanjskih stavb pa je delež nezavarovanosti med 30 in 50 odstotkov. V večstanovanjskih stavbah, ki niso zavarovane za potres, živi približno pol milijona Slovencev, je podatke nanizal direktor premoženjskih škod v Zavarovalnici Triglav Uroš Metličar.

Medtem ko je za potres zavarovanih okoli 20 odstotkov, za poplavo okoli 25 odstotkov, pa je na drugi strani za izliv vode zavarovana večina večstanovanjskih stavb. Razlog za to je po Metličarjevi oceni v večji pojavnosti takšnih dogodkov in posledično tudi večji ozaveščenosti ljudi.

“Ko govorimo o poplavah in potresih, so to riziki, ki se ne zgodijo pogosto,” je dodal. Čeprav so dogodki, kot so bile avgustovske poplave leta 2023, sprva imele močan vpliv na zavedanje po zagotovitvi varnosti in zavarovanju objektov, pa je po Metličarjevih besedah ta potem tudi hitro ugasnil. Ocenil je, da je na področju ozaveščenosti o pomenu zavarovanj in potencialnih nevarnosti še veliko možnosti.

Meta Kržan iz Zavoda za gradbeništvo Slovenije izpostavila, da je v Sloveniji “znaten delež stavb ranljiv”. “Stavbe, zgrajene pred uvedbo sodobnih potresnih predpisov, imajo majhno potresno odpornost. Veliko jih potrebuje izboljšave, potem pa so še druge nevarnosti, kot so poplave in požar,” je poudarila. Po njenih besedah tudi sodobne stavbe marsikdaj niso potresno najbolje zasnovane.

Da je potres največja grožnja, možnost njegovega nastanka pa ne velja samo za Ljubljansko kotlino, ampak se vije od severozahoda do jugovzhoda, kjer živi več kot milijon prebivalcev, pa je opozoril poveljnik Civilne zaščite RS Srečko Šestan.

“Videli smo, koliko je potresno neodpornih stavb, bojim se, da jih je še več (…) Počasi je treba ugrizniti v to kislo jabolko in začeti sanirati te objekte ali graditi na novo, kar je seveda odločitev lastnikov in države. Verjamem, da se bo tega tega lotiti zelo hitro, ker nam potres visi nad glavo,” je dejal in spomnil, da smo ga nazadnje občutili pred 130 leti, lahko pa ga imamo že jutri ali čez 100 let.

O izzivih pri izvajanju ukrepov izboljšanja potresne odpornosti pa je spregovoril predsednik Združenja upravnikov nepremičnin pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) Anže Urevc. Po njegovih pojasnilih je lahko takšna sanacija izredno draga, zahteva pa tudi preselitev etažnih lastnikov. V luči tega se upravniki v praksi soočajo z izzivi usklajevanja interesov in pridobivanja soglasij s strani etažnih lastnikov.

“Mislim, da je skoraj nemogoče pričakovati, da se za to, razen v kakšni res zavedni stavbi, odločajo etažni lastniki sami. Tukaj bo skoraj zagotovo potrebna neka intervencija države, pa verjetno tudi neka sredstva,” je ocenil.

Da bi povečali odpornost večstanovanjskih stavb na naravne pojave, so udeleženci dogodka opozorili na pomembnost celovite zaščite – od umestitve v prostor, načrtovanja, ustrezne izvedbe in zasnove, vzdrževanja ter tudi zavarovanja stavbe. Glede zadnjega je Metličar dejal, da je najboljši način sklenitev skupne zavarovalne police za celotno stavbo, ki jo etažni lastniki dopolnijo še z individualnim zavarovanjem svojih domov.

Izpostavil je tudi prizadevanja na ravni združenja zavarovalnic po vzpostaviti minimalne košarice obveznih zavarovanj, v katero bi bila vključena zavarovanja za požar, potres oz. poplave, po vzoru obveznega avtomobilskega zavarovanja. Ta prizadevanja pa podpirajo tudi v Združenja upravnikov nepremičnin pri GZS.

Kržan pa poudarja, da se mora za povečanje odpornosti najprej okrepiti zavedanje o tem, kakšna je sploh je trenutna odpornost, pomembno pa je tudi ustrezno vzdrževanje. “Pomembno je, da za morebitne poškodbe najde vzroke, se jih sanira ter da se ob morebitnih posegih, kot so raznorazni preboji, inštalacije in odstranjevanje sten, ne poslabšuje odpornosti,” je opozorila.