Golob ni želel priznati, da ima Slovenija najvišjo inflacijo hrane v EU

Danes so v državnem zboru poslanci in poslanke predsedniku vlade zastavljali poslanska vprašanja. Poslanka SDS Suzana Lep Šimenko mu je zastavila vprašanje o izjemni inflaciji cen hrane. Slovenija namreč po podatkih OECD beleži najvišjo rast v celotni Evropski uniji.

V svojem vprašanju premierju je izpostavila, da Slovenija po podatkih OECD beleži najhitrejšo rast cen hrane v EU (6,8 % letno, medtem ko so druge velike države EU med 1,4 % in 2,5 %). Omenila je, da so se cene hrane v mandatu trenutne vlade zvišale za 33 %, medtem ko je splošna inflacija narasla za več kot 20 %. Poudarila je, da to najbolj prizadene ljudi z nižjimi dohodki in tiste s povprečnimi plačami, saj socialni transferji niso zadostni, plačujejo polne cene vrtcev, malic in drugih osnovnih potrebščin, medtem ko se plače in pokojnine realno zmanjšujejo. V zvezi s tem ga je vprašala, zakaj vlada do zdaj ni ukrepala za zajezitev rasti cen hrane, kaj bo vlada naredila, da bo na policah več slovenske hrane, in kaj bo naredila za povečanje samooskrbe.

Premier Golob je v svojem odgovoru najprej v svoji tipični maniri začel moralizirati, da je pomembno govoriti resnico in da se mu zdi, da jo v poslanskih vprašanjih pogosto slišimo premalo, ter tako namigoval, da poslanka ni podala pravih odgovorov. Glede navedb o padanju realnih plač in pokojnin je trdil, da v mandatu te vlade plače in pokojnine rastejo realno, povprečna plača pa se je realno povečala skoraj za 10 %, letos še največ. Poudaril je, da inflacija sicer obstaja, a trenutno znaša okoli 2,3 %, kar je veliko manj kot na začetku mandata, ko je bila inflacija junija 2022 okoli 10 %, vmes pa skoraj 20 % – podatki sicer ne držijo; inflacija je sicer res bila visoka, ne pa tako visoka, kot trdi on, prav tako pozablja na izredne razmere v času po ruskem napadu na Ukrajino. Bizarno pa kljub temu še danes kot razlog za višjo inflacijo navaja vojno v Ukrajini in energetsko krizo, pri čemer se je rast cen v Sloveniji gibala pod ali blizu povprečja EU – to je seveda eklatantna laž: skoraj ves čas mandata smo bili nad povprečjem, nekaj časa celo rekorderji, še danes smo rekorderji po inflaciji hrane.

Glede rasti cen hrane je Golob pojasnil, da so podatki, ki jih je navedla poslanka, iz oktobra in da so bolj ažurni podatki za november, ki kažejo, da je rast cen hrane okoli 5 %, torej nižja od omenjenih 6,8 %. Največja rast cen je bila pri mesu, kjer je Slovenija samooskrbna, medtem ko so cene zelenjave in krompirja celo padle. Strokovna komisija, ki jo je imenovalo ministrstvo, je ugotovila, da so po celotni verigi – od pridelovalcev do trgovcev – cene dvigovali približno enako, kar pomeni, da denar ostaja v Sloveniji. Golob je poudaril, da to ni problem, saj je prav, da kmetje zaslužijo, in da se po napovedih strokovnjakov ta pojav že umirja ter se bo v prihodnjih mesecih še bolj normaliziral. Se pravi, visoke cene po Golobovo niso problem, če »denar ostane v Sloveniji«. Potemtakem bi lahko sklepali, da njegovi milijonski honorarji v Gen-I prav tako niso bili problematični, ker tudi ti »ostanejo v Sloveniji«.

.@lepsimenko: Predsednik @vladaRS je septembra rekel, da rasti cen hrane ne more ignorirati.
📈 Hrana, energenti in stanovanja se dražijo, plače in pokojnine realno padajo 📉 Najprej in najbolj to čutijo ljudje.

❓ Kaj bo vlada naredila za zajezitev cen hrane?
❓ Zakaj do danes… pic.twitter.com/nmfpIY5CzB

— Poslanska skupina SDS (@PS_SDS) December 15, 2025

Lep Šimenko z odgovorom ni bila zadovoljna in je vztrajala, da so plače in pokojnine realno padle, zlasti v zasebnem sektorju, ter da povprečna rast plač izhaja predvsem iz dvigov v javnem sektorju, kar po njenem mnenju ne odraža dejanskega stanja za večino zaposlenih. Poudarila je, da ljudje rast cen hrane najbolj občutijo neposredno v trgovinah, saj za isti denar dobijo vedno manj, zato se inflacija pri hrani po njenem mnenju ne umirja. Poudarila je tudi, da bi se ljudje lažje soočali z višjimi cenami, če vlada ne bi razveljavila sprememb zakona o dohodnini, saj bi imeli zaposleni z minimalno in povprečno plačo danes bistveno višje neto dohodke.

Izrazila je še dvom o obstoju in učinkovitosti strokovne komisije ter vprašala, zakaj vlada ni ukrepala, če naj bi bile težave znane že od septembra. Vladi je očitala, da nima konkretnih ukrepov in da zgolj čaka, da se razmere uredijo same. Opozorila je tudi na slabo samooskrbo Slovenije, zlasti na področju poljščin in rastlinskih proizvodov, ter na to, da se kakovostna slovenska hrana pogosto izvaža, medtem ko se uvaža manj kakovostna.

Premier Robert Golob je še enkrat zdeklamiral en in isti odgovor, da so v mandatu njegove vlade povprečne plače realno zrasle za približno 10 % in to kljub inflaciji ter da je bila ta rast med najvišjimi v Evropi, kar naj bi potrjevali podatki Eurostata. Hkrati je trdil, da je bila inflacija v Sloveniji nižja od povprečja EU in da se po ocenah strokovnjakov kupna moč prebivalcev v tem obdobju ni zmanjšala. Od kod črpa podatke, ni znano, a nič od tega, kar je povedal, ne drži, razen tistega o rasti plač, kar pa je tudi delno umetna rast, saj so javni uslužbenci bili v tem mandatu deležni eksplozivne rasti plač, o katerih lahko zaposleni v zasebnem sektorju le sanjajo.

Poslanka z odgovorom ni bila zadovoljna, rekoč, da ni odgovoril niti na eno postavljeno vprašanje, zato je predlagala, da se na naslednji seji opravi razprava o vse višjih cenah hrane in o neodzivnosti aktualne vlade. Izpostavila je podatke o povprečni letni inflaciji 7,4 %, medtem ko so pokojnine rasle s komaj kaj več kot 2 %. Božičnica oz. zimski regres, ki ga omenja Golob, pa se ji zdi žaljiv oz. do ljudi ponižujoč zato, ker jim je vlada takoj, ko je nastopila mandat, vzela bistveno več denarja – vsak mesec bi ljudje dobivali višje neto plače, v letošnjem letu bi bila splošna olajšava 7.500 evrov, nekdo z minimalno plačo pa bi tako do danes imel za 2.100 evrov več.

I. K.