Slovenija znova izstopa z enim najvišjih povečanj davčnega bremena

V letu 2024 je Evropska unija zabeležila rahlo povečanje razmerja med davčnimi prihodki, vključno s socialnimi prispevki, in bruto domačim proizvodom (BDP). Med državami članicami izstopa Slovenija z enim najvišjih povečanj: po podatkih Eurostata se je razmerje davkov do BDP povečalo za 2,0 odstotne točke, in sicer z 36,8 odstotka v letu 2023 na 38,8 odstotka v letu 2024.

Po poročanju Eurostata se je to razmerje v EU povečalo z 39,9 odstotka v letu 2023 na 40,4 odstotka v letu 2024, kar predstavlja rast za 0,5 odstotne točke. Podobno se je v evroobmočju povečalo za 0,4 odstotne točke, na 40,9 odstotka. Ta trend odraža hitrejšo rast davčnih prihodkov v primerjavi z gospodarsko rastjo, kar je podprto s stabilno zaposlenostjo in rastjo plač po Evropi.

Po podatkih OECD iz poročila Revenue Statistics 2025 je razmerje davkov do BDP v Sloveniji naraslo na 38,3 odstotka v letu 2024, kar je za 1,9 odstotne točke več kot v letu 2023 (36,4 odstotka). To je višje od povprečja v državah OECD, kjer je znašalo 34,1 odstotka. Od leta 2000 se ta delež v Sloveniji ni bistveno spremenil, temveč je rahlo narasel, medtem ko je v nekaterih drugih državah bolj nihal. Razlike med podatki Eurostata in OECD lahko izhajajo iz metodoloških razlik v klasifikaciji davkov in socialnih prispevkov.

Struktura davčnih prihodkov v Sloveniji se bistveno razlikuje od povprečja OECD. Največji delež predstavljajo socialni prispevki, ki znašajo skoraj 43 odstotkov vseh davkov in so namenjeni financiranju pokojnin, zdravstva in drugih socialnih storitev. To je precej več kot v povprečni državi OECD, kjer znašajo približno 25 odstotkov. Sledijo davki na blago in storitve, vključno z davkom na dodano vrednost (DDV), ki predstavljajo 35 odstotkov – tudi to je nekoliko več od povprečja OECD.

“Slovenija z enim najvišjih dvigov davščin v Evropi. Zato da lahko Jankoviću odpišejo 30 mio evrov dolga,” je na X opozoril predsednik SDS Janez Janša.

Foto: Eurostat

Nasprotno pa Slovenija zbira manj prihodkov iz davkov na osebne dohodke (14 odstotkov) in dobičke podjetij (6 odstotkov), medtem ko ti v državah OECD v povprečju znašajo 24 odstotkov oziroma 11 odstotkov. Davki na premoženje, kot so nepremičnine ali vozila, so minimalni in predstavljajo le 1,5 odstotka. Skupaj je Slovenija v letu 2023 zbrala približno 23 milijard evrov davčnih prihodkov, kar je več kot v prejšnjem letu, predvsem zaradi rasti socialnih prispevkov in davkov na potrošnjo.

Povečanje razmerja davkov do BDP v Sloveniji je posledica hitrejše rasti davčnih prihodkov v primerjavi z gospodarsko rastjo. Ključni dejavniki vključujejo stabilno zaposlenost, rast plač in učinkovitejše pobiranje davkov na delo ter potrošnjo. Slovenija se zanaša predvsem na davke iz dela in nakupov, manj pa na obdavčitev bogastva ali velikih dobičkov podjetij. To zagotavlja več sredstev za javne storitve, hkrati pa povečuje pritisk na gospodinjstva in podjetja.

Negativne posledice visokega davčnega bremena
Visoko davčno breme ima lahko negativne učinke na gospodarstvo, kot opozarjajo gospodarska združenja, kot sta Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije (OZS) in Gospodarska zbornica Slovenije (GZS), ter številni analitiki. V Sloveniji, kjer je davčno breme na delo že nad povprečjem EU, to upočasnjuje gospodarsko rast in zmanjšuje konkurenčnost. Visoki davki na delo (t. i. davčni klin) zmanjšujejo motivacijo za delo, spodbujajo izseljevanje kvalificirane delovne sile in odvračajo tuje investicije.

Študije kažejo, da visoki davki na dohodek ustvarjajo izkrivljajoče učinke, ki zmanjšujejo gospodarsko aktivnost. Na primer, države z nižjim davčnim bremenom, kot je Irska (22,4-odstotno razmerje davkov do BDP), pogosto beležijo hitrejšo rast. Poleg tega lahko preveliko davčno breme upočasni strukturne reforme in ovira učinkovitejšo razporeditev virov v gospodarstvu. V Sloveniji, kjer je državni nadzor nad gospodarstvom še vedno relativno visok, to dodatno omejuje inovacije in podjetništvo.

A.H.