V Ljubljani luksuzni zapor dražji od nove kirurške klinike pod bremenom številnih nepravilnosti in kriminalnega omrežja

Ministrstvo za naravne vire in prostor je po večmesečnih zapletih 12. novembra letos izdalo uporabno dovoljenje za nov zapor v Dobrunjah. Vrtoglava vrednost investicije pod bremenom nepravilnosti pri odvozu odpadkov.

Kot razkriva zapisnik tehničnega pregleda zapora v Dobrunjah, ki je potekal 28. avgusta letos in kot ga je povzel portal Preiskovalno.si, poteka 19 inšpekcijskih postopkov zaradi gradbenih odpadkov. Vložene so tudi kazenske ovadbe zaradi ponarejanja listin in krive izpovedbe. Zapisnik razkriva tudi manjkajočo in fiktivno dokumentacijo o odlaganju odpadkov, pomanjkljivi so tudi dokazi s strani investitorja – Ministrstva za pravosodje o nenevarnih odpadkih. Ministrstvo za naravne vire in prostor je avgusta letos zaradi vrste pomanjkljivosti pri gradnji novega zapora najprej izdajo uporabnega dovoljenja zadržalo, a ga je nato 12. novembra kljub vsemu izdalo. A kot kažejo podatki, se ključnih nepravilnosti pri izvajanju projekta ni niti odkrilo, kaj šele odpravilo. Gre za odvoz zemljin in gradbenih odpadkov iz lokacije gradbišča v Dobrunjah, ki so bili po večini odpeljani na neznane lokacije. Gre za več tisoč ton gradbenega materiala in, kot kažejo dokumenti, tudi nevarnih odpadkov.

Spomnimo: nekdanja pravosodna ministrica, sedaj že propadla političarka Dominika Švarc Pipan, iz kvote stranke Socialnih demokratov, je kmalu po nastopu mandata podpisala izvajalsko pogodbo oz. pogodbeni sporazum o gradnji novega zapora na robu ljubljanske obvoznice v Dobrunjah. Gre za območje nekdanjega odlagališča odpadkov, ki je bilo v lasti Mestne občine Ljubljana. Pogodbeni izvajalci del so bili CGP, d. d., v lasti najbogatejših Slovencev – zakoncev Darija in Vesne Južna, Kolektor, d. d., ki ga obvladuje Stojan Petrič, nekdaj tudi član programskega sveta Kučanovega Foruma 21, in podjetje Pomgrad, d. d., ki je pri izvedbi projekta, kot kaže, zgolj zagotovilo svoje reference.

Nosilec investicije, težke nekaj več kot 86 milijonov evrov, je bila Uprava RS za izvrševanje kazenskih sankcij (URSIKS), ki jo je tedaj vodil Bojan Majcen. Majcen je danes namestnik generalnega direktorja URSIKS-a, ki ga vodi Denis Perše. URSIKS je pooblastilo v zvezi z gradbenimi odpadki prenesel na vodilnega izvajalca del, to je podjetje CGP, d. d. Odgovornost za vodenje tega velikega in zahtevnega projekta pa je Švarc Pipanova zaupala dvema uslužbenkama Ministrstva za pravosodje. Kot izhaja iz 8. člena pogodbenega sporazuma o gradnji novega zapora, sta bili kot pooblaščeni predstavnici naročnika, to je Ministrstva za pravosodje, imenovani Sonja Jurjavčič in Lucija Remec.

Naši viri poudarjajo, da obe javni uslužbenki s tovrstnimi kompleksnimi gradbenimi projekti nista imeli nobenih izkušenj. Sta pa prav Jurjavčičeva in Remčeva bili odgovorni tudi za vodenje postopkov za pridobitev projektne dokumentacije, poročila o vplivih na okolje, vodnega dovoljenja in načrta gospodarjenja z odpadki, izdanega septembra 2020. Projektne aktivnosti za pridobitev gradbenega dovoljenja in ostalih dokumentov so pod okriljem Jurjavčičeve in Remčeve potekale v času, ko je Ministrstvo za pravosodje prvič vodila Andreja Katič, ki jo je pred nedavnim odnesla škodljiva politika njenega delovanja z žal tragičnimi posledicami – brutalnim umorom Aleša Šutarja v Novem mestu. Na pomanjkljive podatke o nenevarnih odpadkih, za kar sta odgovorni prav uslužbenki Sonja Jurjavčič in Lucija Remec, je opozoril tudi nedavni tehnični pregled zapora. Ob inšpekcijskih in kriminalističnih preiskavah pa na pravosodnem ministrstvu izvajajo tudi notranji nadzor nad tem projektom. Po neuradnih informacijah naj bi bivša ministrica Katičeva ves čas izvajala silovit pritisk nad uslužbenci notranjerevizijske službe, omejevala delo pri reviziji in jim celo grozila, v kolikor razkrijejo kakršno koli nepravilnost. O določenih ugotovitvah notranjih revizorjev pa naj bi bila Katičeva tedaj pravočasno seznanjena, a je zadevo skrila v predal.

V uredništvu smo podrobneje proučili tudi dokumente, ki so nastajali pred pričetkom gradnje zapora. Posebej izstopa dokument Agencije RS za okolje (ARSO) z dne 12. februarja 2021, kjer so v mnenju o sprejemljivosti nameravane gradnje novega ljubljanskega zapora zapisali: “Na podlagi pregleda predložene dokumentacije ter po pregledu veljavne zakonodaje, ki velja za nameravano gradnjo, naslovni organ ugotavlja, da nameravana gradnja z vidika emisij snovi v zrak ni sprejemljiva. Z vidika ravnanja z odpadki, emisij v vode, hrupa, svetlobnega onesnaževanja in emisij v tla pa glede na predloženo dokumentacijo naslovni organ ne more nedvoumno presoditi o sprejemljivosti nameravane gradnje.” ARSO je nadalje v svojem dokumentu izpostavil, da se bo gradnja odvijala na lokaciji nekdanjega peskokopa/gramoznice. V njem se je izkoriščanje izkopavanja gramoza končalo pred 30 leti, t. j. leta 1990. Od takrat dalje naj bi se po navedbah v priloženi dokumentaciji to gramoznico zasipavalo z gradbenimi in drugimi odpadki. Na ARSO so pripisali še, da se na območju nameravane gradnje nahaja odlagališče odpadkov, ki je bilo do tedaj v lasti Mestne občine Ljubljana.

Iz pregledane dokumentacije izhaja, da je bilo na območju lokacije gradnje na osnovi analiz tal, opravljenih v letih 2016 ter 2020, evidentirano točkovno onesnaženje, in sicer onesnaženost zemeljskega nasutja s policikličnimi aromatskimi ogljikovodiki (PAH), bakrom, živim srebrom in molibdenom. V okviru teh analiz so bili evidentirani tudi vzorci izkopane zemljine, ki se jim v skladu z Uredbo o odpadkih pripisuje nevarne lastnosti.

Zapor Dobrunje (Foto: Bobo)

Pridobivanje soglasij za gradnjo zapora podobno kot pri kanalu C0

Specializirano državno tožilstvo je v dlje časa trajajoči preiskavi, kot je razkril časnik Demokracija in kasneje tudi oddaja Tarča na nacionalni televiziji, ugotovilo korupcijske in nezakonite prakse v številnih upravnih in drugih postopkih, kjer je dobro organizirana mreža, pod okriljem ljubljanskega župana Zorana Jankovića, organizirano urejala vrsto aktivnosti v nepremičninskih projektih v Ljubljani in za to prejemala bogate nagrade investitorjev. Odkrivamo nenavadno in podobno prakso delovanja najvišjih političnih predstavnikov in nekaterih zaposlenih na pristojnih ministrstvih in agencijah tudi pri projektu gradnje novega zapora v Ljubljani.

ARSO v svojem mnenju, ki smo ga omenili prej, zapiše, da iz projektne dokumentacije izhaja, da je bilo na območju lokacije gradnje zapora na osnovi analiz tal, opravljenih v letih 2016 ter 2020, evidentirano točkovno onesnaženje, in sicer onesnaženost zemeljskega nasutja s policikličnimi aromatskimi ogljikovodiki (PAH), bakrom, živim srebrom in molibdenom. V okviru teh analiz so bili evidentirani tudi vzorci izkopane zemljine, ki se jim v skladu z Uredbo o odpadkih pripisuje nevarne lastnosti. Iz poročila o vplivih na okolje, št. 215/2019, 23. 10. 2020 (točka 5.2.3 “Vplivi na podzemne vode med gradnjo posega”), izhaja tudi, da bodo zaradi posegov v tla in izpiranja onesnaževal prisotni vplivi na kemijsko stanje podzemnih voda. Tukaj pa trčimo na zanimivo politično konstelacijo. V času, ko je ARSO obravnaval projektno dokumentacijo za izgradnjo zapora in nanjo podal negativno mnenje, je bila direktorica ARSO Lilijana Kozlovič, ministrica za pravosodje pa Andreja Katič. Kozlovičeva je 13. marca 2020 nasledila Katičevo in postala ministrica za pravosodje, ki je vodila vse potrebne projektne aktivnosti za gradnjo novega zapora. Viri pravijo, da je prav Kozlovičeva, kot nekdanja direktorica ARSO in tedaj kot pravosodna ministrica, posegla v proces pri svojih nekdanjih kolegih, da je ARSO nato svoje mnenje domala čez noč popolnoma spremenil in podal pozitivno mnenje. Očitno podobno kot v primeru izgradnje kanala C0 je skrb za zdravje ljudi odločevalcem v projektu gradnje zapora bila nepomembna. Nenavadnosti pri vodenju postopkov, nenadne spremembe odločitev, vpletenost istih ljudi na najvišjih političnih, izvajalskih in odločevalskih položajih kažejo na očiten model koruptivne in dobro organizirane mreže. Ljubljanski župan pa je imel pri uresničevanju tega projekta seveda znova velik interes – znebiti se okoljsko obremenjene lokacije in za to pridobiti še znaten znesek komunalnega prispevka. Hkrati pa se je seveda odprla možnost gradnje pregrešno dragega objekta in vključitev izvajalcev po godu politike, kar se je tudi uresničilo.

Vir: Zaključno mnenje ARSO iz februarja 2021 o sprejemljivosti nameravane gradnje novega zapora v Ljubljani, ki so ga nato skoraj čez noč popolnoma spremenili

Pregrešno draga gradnja novega zapora – luksuz na ravni cen stanovanj v Ljubljani in dražja od nove kirurške klinike

Iz projektne dokumentacije za gradnjo novega ljubljanskega zapora izhaja, da meri skupna neto površina stavb 22.392 m². Celotna investicija pa je znašala okrog 86 milijonov evrov davkoplačevalskega denarja. V ograjenem delu kompleksa se nahajajo vstopni objekt, objekt za zapor in pripor ter delavnice. Zunaj ograjenega dela kompleksa sta še dva objekta: izobraževalni center za pravosodne policiste in odprti oddelek zapora. Investicija v zaporski kompleks pa razkriva, da snovalci projekta niso skoparili z našim denarjem. Kljub temu da bi naj zaporniške sobe iz varnostnih in drugih razlogov delovale asketsko, notranjo opremo je zagotovil javni zavod Rinka, ki med drugim nudi delo osebam na prestajanju zaporne kazni, delavnice po svoji funkciji prav tako ne zahtevajo posebej visokih stroškov, je vrednost celotnega kompleksa izjemno in nerazumno visoka. Podobno kot vsi projekti aktualne vlade, posebej tistih, ki jih vodijo Socialni demokrati. Celotna investicija tako preračunano znaša kar 3.841 EUR/m². To je celo 30 % več, kot znaša povprečna vrednost stanovanj v Sloveniji, in se že približuje cenam stanovanj v Ljubljani.

Zapor v Dobrunjah (Foto: STA)

Zapor v Dobrunjah (Foto: STA)

Za primerjavo smo vzeli projekt izgradnje nove kirurške klinike Bitenc. Ta novogradnja naj bi po javno dostopnih informacijah merila okrog 10.000 m², investitor Kirurgija Bitenc pa je z izvajalcem del podpisala pogodbo v višini 32 milijonov evrov. Preračunano bo investicija v novo, sodobno kirurško kliniko znašala natanko 3.200 EUR/m². Asketski, z davkoplačevalskim denarjem zgrajeni zaporski prostori so tako zgrajeni za kar 20 % višjo ceno kot najsodobnejši kirurški center.

V zvezi z odvozom in odlaganjem očitno tudi nevarnih odpadkov iz gradbišča novega zapora pristojni inšpektorat in kriminalisti že vodijo številne postopke. Glede na nova razkritja nenavadnih ravnanj, ki znova nakazujejo na že znano dobro organizirano mrežo akterjev, z ljubljanskim županom in ključnimi ljudmi iz stranke Socialnih demokratov na čelu, je nujno, da organi pregona preiščejo tudi postopke izbora projektanta za gradnjo zapora in pridobivanje vseh potrebnih upravnih soglasij.

S. K.