Kako bo v četrtek ustavno sodišče zapelo o eni najbolj ustavno spornih novel o RTV?

Ustavno sodišče bo v četrtek ponovno presojalo sporno novelo zakona o RTV, ki ga je sprejela vlada Roberta Goloba. Bo ustavno sodišče v novi sestavi podelilo vladi zaušnico ali pa celo potrdilo novelo zakona, ki je omogočila uzurpacijo javnega medija?

Zgodovino poznamo. Vlada Roberta Goloba je sprejela novelo zakona o RTV, katere deklarirani namen je bil izvesti “depolitizacijo” javnega medija. Resnični namen je bil drugačen, in sicer omogočiti pravno podlago za uzurpacijo javnega medija. To je kasneje priznal tudi sam predsednik vlade, ko je pred slovensko javnostjo priznal, da je bil cilj RTV (kot tudi v drugih državnih sistemih) “janšistov”. Gre za evfemizem za čiščenje vseh, ki niso bili povsem na liniji s skupino levo usmerjenih aktivističnih novinarjev, ki danes kraljujejo na javnem mediju.

Ustavno sodišče je novelo zakona (oz. njene ključne člene), zaradi njene očitne protiustavnosti, začasno zadržalo. Nato pa je po obisku nekdanje podpredsednice Evropske komisije Vere Jourove popustilo in omogočilo izvajanje tudi ključnih členov (dela 23. člena, 24. in 25. člena).

Kaj je bilo v ozadju takratnega dogajanja? Vsi indici kažejo, da je prišlo do neposrednega političnega vplivanja na odločanje sodnikov. Da je bilo temu tako, je bil odločilen evropski poslanec dr. Milan Zver, ki je od Evropske komisije zahteval, da razkrije dokumentacijo nekdanje evropske komisarke. Ta je popustila šele po odločitvi Splošnega sodišča EU, slovenska javnost pa je končno izvedela vsebino 3. točke komisarkinega opomnika. Debata je tekla, glej ga zlomka, o Golobovi noveli zakona o RTV. Hkrati pa se je zastavljalo vprašanje, zakaj je Ustavno sodišče kmalu po komisarkinem obisku popustilo?

V javnosti so se pojavile navedbe, da se je takratni predsednik US “prodal” za obljubo imenovanja na sodniško mesto na Sodišču EU. V kolikor to drži, so dr. Accetta izigrali, saj je Slovenija junija letos za sodnika imenovala Marka Bošnjaka.

S tem se je dr. Accetto izognil razkritju domačega dogajanja na evropski ravni. Ne le, da je zelo verjetno prišlo do političnega vplivanja na ustavno sodišče v času, ko ga je vodil, pač pa tudi do drugih spodrsljajev, kot je bilo denimo njegovo javno komentiranje odprte zadeve, kar bi že moralo zadoščati, da se izloči iz odločanja o zadevi. Ali bo v četrtek prišlo do tega, ostaja odprto vprašanje.

Uzurpacija RTV

Sledila je hitra ukinitev dotedanjih organov upravljanja, s čimer so se predčasno končali zakonito podeljeni mandati. Temu je sledilo imenovanje novih. Na čelo RTV so se zavihteli aktivisti levice iz nevlad in medijske scene. Ti pa so nato začeli izvajati čistke med zaposlenimi. Nekateri so bili odpuščeni, drugi so bili profesionalno degradirani. Tisti, ki so lahko ostali, so bili pogosto tarča nadlegovanj svojih sodelavcev.

Nekdanja podpredsednica Evropske komisije Vera Jourova in takratni predsednik Ustavnega sodišča RS dr. Matej Accetto. (Foto: Luka Dakskobler)

Nazadoval pa je tudi medij kot tak. Poročanje je postalo “depolitizirano” oz. še bolj izkrivljeno (v levo), kot je bilo kadarkoli prej v preteklosti, in še bolj na liniji s trenutnimi oblastniki, ki so jim prevzem medija omogočili. Sledil je povsem predvidljiv padec gledanosti in še bolj predvidljivo razkritje finančne luknje zavoda, ki so jo doslej krpali s povišanjem naročnine na RTV in dodatnimi injekcijami davkoplačevalskega denarja.

Skratka, novela zakona o RTV je za seboj pustila pogorišče, ki služi izključno in samo oblastnikom, ki so si RTV podredili, in aktivistični skupini novinarjev (t. i. “nikogaršnjim hlapcem”), ki so imeli od novele neposredno korist.

Novela RTV se vrača na klopi ustavnih sodnikov

Sporna novela RTV pa se sedaj vrača na klopi ustavnih sodnikov, ti pa bodo presojali o pobudi za ustavno presojo, ki jo je pred časom vložil nekdanji predsednik programskega sveta RTV dr. Peter Gregorčič in predsednik ustavnega sveta Marko Lotrič. Pobudniki so argumentirali, da je uveljavitev novele vodila v prenehanje mandatov članov programskega in nadzornega sveta ter mandatov generalnega direktorja, direktorjev radia in televizije brez ugotavljanja predpisanih pogojev in da se posledično krši sodna praksa ustavnega sodišča.

Ustavno sodišče Republike Slovenije (Foto: STA)

Sodišče bo očitno odločalo o obeh zadevah, tako o pobudi, ki jo je vložil dr. Peter Gregorčič in spisal dr. Matej Avbelj, kot tudi o pobudi, ki jo je vložil državni svet, ki mu predseduje Marko Lotrič, pod 7. točko dnevnega reda. Vir.

Vir: Ustavno sodišče

Seveda pa se sedaj zastavlja vprašanje, kako bo sodišče odločilo? Bodo skušali dejansko meritorno oziroma vsebinsko odločiti? Ali pa bodo tudi tokrat “brcnili” zadevo preko praga parlamentarnih volitev, saj bi sicer preveč škodili političnemu trudu treh koalicijskih strank, ki so zakon sprejele? In v kolikor bodo meritorno odločali, ali si bodo drznili razsoditi v prid ustavno spornim členom zakona?

S. K.