ZSSS za čim hitrejši začetek izvajanja dolgotrajne oskrbe na domu

Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) pričakuje, da bodo storitve v okviru dolgotrajne oskrbe na domu, ki se bo kot zakonska pravica začela izvajati v torek, na voljo najkasneje v dveh mesecih. Hkrati želijo, da bo informacijska podpora pripravljena do konca julija, tako da bodo prve odločbe lahko izdane septembra, so danes povedali v zvezi.

Sistem dolgotrajne oskrbe, kot ga predvideva zakon o dolgotrajni oskrbi, za družine prinaša razbremenitev, je na današnji novinarski konferenci poudaril predsednik ZSSS Andrej Zorko. V skladu z zakonom se bo v torek namreč začela izvajati pravica do dolgotrajne oskrbe na domu. Tako bo strokovno usposobljeno osebje po njegovih besedah prevzelo več nalog pri skrbi za starejšega člana družine, kakovost življenja celotne družine pa bo večja.

Hkrati si v ZSSS želijo, da bi se v okviru sistema odpirala kakovostna delovna mesta. Zavedajo se, da kadra zlasti na zdravstvenem in socialnem področju ni dovolj, a kljub temu menijo, da bi ga bilo mogoče dobiti z ustrezno kadrovsko politiko, primerno motivacijo in ureditvijo štipendij. Zakon, v okviru katerega se je kot prva pravica začela januarja lani izvajati pravica do oskrbovalca družinskega člana, podpirajo. Prepričani so namreč, da bo vzpostavil bolj humano in precej bolj pravično družbo.

ZSSS po njegovih besedah od politikov tako na lokalni kot na državni ravni pričakujejo vzpostavitev pogojev, da bo sistem na lokalni ravni čim prej zaživel in da ne bo težav s financiranjem storitev. Lokalne skupnosti, ki morajo v skladu z zakonom najti izvajalce dolgotrajne oskrbe na domu, naj to storijo čim prej, tako da bo pravica do dolgotrajne oskrbe na domu v dveh mesecih vzpostavljena v celotni državi.

Nenazadnje pričakujejo, da bo informacijski sistem začel delovati najkasneje do konca julija, tako da bi odločbe lahko začeli izdajati septembra.

V Sindikatu upokojencev Slovenije, ki je član ZSSS, poudarjajo, da vlaganje v vključujočo družbo pomeni pomembno naložbo. Glede na to vsem, ki ob začetku pobiranja prispevka za dolgotrajno oskrbo s 1. julijem zmajujejo z glavo, odgovarjajo, da prispevek pomeni nov steber socialnega zavarovanja.

“Nekateri se sprašujejo, zakaj bi plačevali, če ne bodo nič dobili za to. Toda s prispevkom ne kupujemo kruha in mleka, ampak vplačujemo za storitev, ko jo bomo potrebovali,” je bila jasna predsednica sindikata Frančiška Ćetković. “To je sistem zavarovanja. Če mene vprašate, bom zelo vesela, če še dolgo ne bom potrebovala storitve iz tega zavarovanja in bom lahko samostojno skrbela zase,” je dodala.

V sindikatu vztrajajo, da bodo izvajalci dolgotrajne oskrbe na domu javni zavodi, ne pa zasebniki. Vodilo izvajalcev ne sme biti dobiček, ampak kakovostna storitev v ustreznem obsegu, zahtevajo. Prav tako je treba po njihovem opozorilu poskrbeti za ustrezne pogoje dela zaposlenih v dolgotrajni oskrbi.

Mladi se prav tako kot srednja in starejša generacija zavedajo, kako hitro pride čas, ko posameznik ali njegov bližnji potrebuje storitev iz dolgotrajne oskrbe. Glede na to je dobro delujoč sistem še kako pomemben, je izpostavila predsednica Sindikata Mladi plus Mojca Žerak. V sindikatu, ki je član ZSSS, se strinjajo, da bo za dolgotrajno oskrbo namenjen tudi del prispevka iz študentskega dela. Seveda pa to ne bo vplivalo na višino plačila za študentsko delo, ki je izplačana študentu. Pač pa se bo del prispevka iz študentskega dela, ki je trenutno nakazan za zdravstveno zavarovanje, odvedel v zavarovanje za dolgotrajno oskrbo.

ZSSS želi biti dejavno vključena tako v spremljanje izvajanja dolgotrajne oskrbe kot v evalvacijo izvajanja. Ob tem od ministrstva za solidarno prihodnost pričakujejo, da bo najmanj enkrat na leto Ekonomsko-socialnem svetu poročalo o izvajanju sistema.