Golob: Slovenija zares zavezana samo v DZ potrjeni obrambni resoluciji (dopolnjeno)

Premier Robert Golob je po srečanju koalicije za TVS ocenil, da so prišli do skupnega razumevanja, ki je zapisano v izhodiščih, da bodo zaveznice v Natu predlagale višanje obrambnih izdatkov na pet odstotkov BDP, Slovenija pa je zares zavezana le obrambni resoluciji. Ta predvideva dvig izdatkov na dva odstotka BDP še letos, do leta 2030 pa na tri.

Premier je danes gostil srečanje koalicijskih partnerjev, za katerega se je odločil po tem, ko so se voditelji članic Nata v sredo zavezali k dvigu obrambnih izdatkov na pet odstotkov BDP do leta 2035, to pa je povzročilo razburjenje v koalicijskih SD in Levici.

Med ključnimi razlogi, da Slovenija ni nasprotovala v Haagu sprejeti deklaraciji, je premier Golob v današnjem pogovoru za Televizijo Slovenija (TVS) navedel zadostne varovalke, med njimi vmesni pregled izpolnjevanja zavez leta 2029. Druga varovalka pa je, kot je dejal za POP TV, definicija, kaj se šteje v obrambne izdatke. “Razlika med tremi in petimi odstotki se večinoma nanaša na civilne projekte, v katerih je Slovenija že danes zelo prisotna,” je dejal.

“Ko smo dosegli, da so te varovalke tako močne, da dejansko naša resolucija zadošča, šele takrat smo pristali na to, da ne bomo nasprotovali resoluciji kot taki,” je pojasnil za TVS. Po Golobovih zagotovilih se tako Slovenija ni brezpogojno zavezala petim odstotkom, pač pa ni nasprotovala resoluciji, ki je taka, da ustreza tudi slovenskim izhodiščem.

Resolucija je sicer po njegovih besedah plod kompromisa med različnimi interesi 32 članic Nata. “Tudi zame bi bilo popolnoma nesprejemljivo dati pet odstotkov za orožje in o tem ni bilo nikoli govora, na to tudi nikoli ne bomo pristali,” je zatrdil za POP TV.

Premier je sicer že takoj po vrhu Nata poudaril, da je edina sprejeta zaveza Slovenije ta, da izdatke še letos dvigne na dva odstotka BDP, do leta 2030 pa na tri, kar predvideva omenjena resolucija, ki jo je nedavno potrdil državni zbor. Kot je dejal za POP TV, bo koalicija izrecno spoštovala to zavezo, “od tu naprej je pa povsem novo pogajanje in povsem nova zgodba”.

“Za karkoli drugega imamo pa vmes dovolj časa, da lahko zavzamemo tudi drugačna stališča,” je danes dejal za TVS. Kot je ob tem poudaril, Nato namreč deluje po sistemu soglasnega dogovora, ne gre pa pri tem za glasovanje, niti niso taki sklepi ali deklaracije pravno zares zavezujoči.

Tako je po njegovih besedah najpomembneje, da ljudem pojasnijo, kako bo dogajanje v Haagu vplivalo na življenje v Sloveniji, na delovanje slovenske vlade in dejanske finančne izdatke v obrambne namene.

Zagotovil je, da izdatkov za obrambo vlada ne bo pridobivala na račun sociale. Če bo treba, bodo državo dodatno zadolžili za tisti del, ki bi v proračunskih izdatkih zmanjkal, je navedel. “Ne bomo rezali socialne države, socialnih izdatkov za to, da bi namenjali več za orožje,” je zatrdil za POP TV.

Do enakega razumevanja so danes prišli tudi s koalicijskimi partnerji na sestanku, ki je bil “mestoma buren, ampak nič posebnega”, je za TVS ocenil Golob. “Pričakovano smo prišli do skupnega razumevanja, ki je tudi zapisano v izhodiščih za Haag, in to je, da bodo zaveznice pritiskale in predlagale pet odstotkov, Slovenija pa je zavezana, zares zavezana samo znotraj resolucije, ki jo je že potrdil državni zbor,” je zatrdil premier.

Prav omenjena izhodišča pred obiskom premierja v Haagu so sicer povzročila nemalo razburjenja v koaliciji, potem ko se je izkazalo, da ministri manjših koalicijskih partneric naj ne bi zaznali, da gradivo, obravnavano na vladi, omenja dvig na pet odstotkov BDP. Slednjemu pa sta že pred vrhom nasprotovali obe koalicijski partnerici.

Ti šumi v komunikaciji pa po Golobovem prepričanju niso tako veliki, da bi razbili ali zamajali koalicijo. “Pomembno je, da se zazremo naprej, da pojasnimo ljudem in predvsem, da delamo za skupne cilje. In skupni cilj je jasen”, je dejal.

Hkrati je zatrdil, da projekcije, s katerimi razpolagajo, kažejo, da bo Slovenija do pregleda leta 2029 izpolnila svoje zaveze do Nata.

Ocenil pa je še, da razlika med omenjenimi tremi ali petimi odstotki BDP za obrambne izdatke leži v t. i. civilnih projektih. Te Slovenija že gradi, zato dilema, ali bo pet odstotkov BDP namenjenih za orožje, po njegovem mnenju ne obstaja. “Nikoli ni bilo mišljeno, da pet odstotkov pomeni orožje. Pomeni samo možnost, da tista država, ki želi, lahko v civilnih programih en del nameni tudi za projekte odpornosti in varnosti,” je še zagotovil Golob.