Zaskrbljujoče stanje Jadranskega morja

Strokovnjaki in znanstveniki zagrebškega Inštituta Ruđer Bošković že nekaj časa opozarjajo na skrb vzbujajoče spremembe v Jadranskem morju, katerega globoke vode se vztrajno segrevajo in postajajo bolj slane hitreje, kot so sprva mislili. Posledice so že vidne in bi lahko bile še opaznejše v prihodnosti, zlasti zaradi spreminjanja podnebnega režima, ki ogroža morske ekosisteme in ruši naravni termostat Sredozemlja. Da sta temperatura in slanost morja v najglobljem delu Jadrana zaskrbljujoči, priča tudi dejstvo, da so takšne rezultate napovedovali šele za konec 21. stoletja.

Temperatura morja se je v zadnjih desetih letih na globini enega kilometra dvignila za 0,8 stopinje Celzija, medtem ko se je slanost povečala za 0,2 enoti (PSU). To so z naskokom najhitrejše zabeležene spremembe v globokomorskih sredozemskih vodah doslej. Gosta in hladna voda iz severnega Jadrana navadno pozimi tone in se steka v globine Sredozemlja, s čimer uravnava temperaturo, globoke plasti pa oskrbuje z vodo. Prav tu se je začel naravni sistem lomiti, saj je zaradi segrevanja zraka in zmanjševanja dotoka sladke vode severnojadranska voda toplejša in bolj slana, kar namesto hlajenja povzroča dodatno segrevanje globokega Sredozemlja, katerega stopnja segrevanja se je od leta 2012 povečala kar štirikrat.

Dotok precej bolj slane vode je tako zmanjšal slojevitost in spremenil lastnosti goste vode na njenem izvoru v severnem Jadranu. Glavnega krivca je težko določiti, so pa poglavitni vzroki sprememb posledice globalnega segrevanja in spremembe v rečnih pritokih in padavinah, ki jih strokovnjaki napovedujejo vse manj. Razlike se pojavljajo tudi pri dvigu morske gladine vzdolž celotne evropske sredozemske obale, kar dokazuje, da je ogrožena širša okolica. Petkratno pospeševanje regionalnih podnebnih projekcij ob visokih emisijah vpliva predvsem na biogeokemijo Jadrana in žive organizme. Za floro in favno neprijetno dogajanje se namreč najbolj občuti v morskem življenju, saj vrste prilagojene hladnejšim razmeram izgubljajo svoj naravni habitat.

Poleg tega toplejše vode omogočajo širjenje in naselitev tropskih vrst iz vzhodnega Sredozemlja, kar vpliva na preoblikovanje jadranskega ekosistema. Spreminja se tudi gladina vode, ki v zadnjem obdobju dosega dodaten dvig za okrog 3,3 milimetre letno, razlike pa se opazi tudi pri morskih tokovih, kar lahko v bodoče še bolj vpliva na (ne)stabilnost podnebnega sistema ter na vremenske vzorce.

Problematika sega onkraj regijskih meja, zato hrvaškim znanstvenikom pomagajo tudi slovenski ter italijanski strokovnjaki. V prihodnje načrtujejo razvoj natančnejših podnebnih modelov za zaprte morske sisteme, kot je Sredozemlje. Ti bodo ključni za predvidevanje nadaljnjega razvoja in za oblikovanje ukrepov, ki bi ublažili posledice hitrih sprememb v morskih ekosistemih.

Andraž Velkavrh