Zaradi teh štirih stvari Slovencev ne marajo na Jadranu

Obisk Hrvaške obale je za mnoge Slovence še vedno poletna stalnica. Jadran ima v slovenski kolektivni zavesti posebno mesto – številni imajo tam svojo »plažo iz otroštva«, zvesto apartmajsko gostiteljico in lokal, kjer natakar še vedno reče »evo, brate«. In vendar se vsako sezono znova odpre vprašanje: zakaj nekateri domačini slovenskih gostov ne marajo? Kje se skriva trenje, ki ni novo, a se vedno znova ohranja?

Tokrat nismo iskali krivcev, ampak iskali pojasnila. Poglobljeno analiziramo štiri najpogostejše očitke, ki jih hrvaški gostinci, domačini in turistični delavci pripisujejo slovenskim obiskovalcem. V ozadju se pogosto ne skriva slaba volja, ampak razlika v navadah, pogledih in vedenju, ki jih lahko z malo pozornosti zgladimo.

Kamp Šimuni, Pag

1. Pogajanje o ceni – tudi za kepco sladoleda

Miselnost s tržnice, prenesena v restavracijo

Mnogo Slovencev nosi v sebi globoko zakoreninjen občutek, da je vsaka cena stvar dogovora. Na dopustu se to pogosto pokaže v obliki pogajanj – od sobe do sladoleda. Ni redkost, da se gost postavi pred natakarja in vpraša: »Kaj pa če vzamem tri kepice, bo kak popust?«

Domačini razumejo trg drugače

Na Hrvaškem, še posebej v turističnih krajih, se za cene ne pogajajo tako zlahka. Gostinci si želijo spoštovanja postavljenih cen. Pogajanje ni samo stvar denarja, ampak se pogosto razume kot pomanjkanje spoštovanja do njihovega dela. Ko se pogajamo za vsak evro, to včasih zazveni, kot da delo ne šteje. In če vsak gost to počne, Potem sezona ni več sezona, ampak nenehno popuščanje.

2. Vse nosijo s seboj, od kislih kumaric do posteljnine

Prtljažnik kot mobilna shramba

Ni skrivnost, da marsikateri slovenski dopustnik v apartma prinese cel hladilnik hrane. Klobase, paradižnik iz vrta, mleko, olje, testenine, sir, celo steklenice vode. Za marsikaterega gostitelja je to znak, da pri njih ne bo zaslužka.

Lokalna ekonomija?

Gostje, ki sami kuhajo in ne kupujejo pri domačinih, zmanjšujejo prihodek kraja. Celo sladoled otrokom kupijo v diskontu. Seveda ima vsak pravico do dopusta po svojih zmožnostih, a lokalno prebivalstvo to opazi. Kadar apartma ni zgolj prenočišče, temveč tudi potencialni vir zaslužka skozi dodatne storitve, postane ta samozadostnost vir tihega nezadovoljstva.

3. Preveč pritoževanja, premalo potrpljenja

Kritični komentarji že ob prihodu

Slovenci se znajo hitro pritožiti – voda ni dovolj hladna, blazine so premehke, plaža je preveč polna. Namesto da bi si dali nekaj dni, da se navadijo na novo okolje, marsikdo že ob prihodu poda »oceno« v tonu, ki zveni kot Tripadvisor recenzija. S tem si nehote postavi distanco do gostiteljev.

Kritika je pogosto osebno razumljena

Hrvaški gostitelji stvari ne jemljejo vedno poslovno. Pogosto apartma ni le objekt, ampak del doma. Če nekdo v prvih urah najde napake, ne da bi jih najprej omenil z dobronamerno noto, lahko to razumejo kot napad. Namesto da bi jih popravljali, se zaprejo vase – in odnos postane hladen.

4. Občutek nadrejenosti – »Mi smo prvi, ki smo prišli sem«

»Bili smo tu že leta ’85« ni vedno prednost

Marsikateri slovenski gost se ima za dolgoletnega prijatelja Jadrana. In to tudi večkrat pove. Poudarja, da je tam že 30 let, da je bil »v času, ko še ni bilo turistov«, in da pravzaprav »oni držijo turizem pokonci«. Tovrsten ton pa pogosto ne zveni spoštljivo, ampak vzvišeno.

Domačini si želijo enakovrednega odnosa

Čeprav Slovenci v resnici že desetletja dopustujejo ob hrvaški obali, to ne daje samoumevne pravice do posebnega statusa. Domačini si želijo spoštovanja, ne pa poučevanja. Kadar gost govori, kot da je lastnik plaže, se lahko hitro zgodi, da se mu domačini odmaknejo – ne zaradi tega, kar je naredil, ampak zaradi občutka, ki ga je pustil.

Jadran in Slovenci: odnos, ki potrebuje nego

Turizem je več kot soba s klimo

Pogosto pozabimo, da dopust ni samo naš čas sprostitve, ampak tudi delo nekoga drugega. Jadran ni prazen prostor, ki nas vsako poletje čaka z odprtimi rokami. Je dom za tisoče ljudi, ki si z sezono služijo preživetje in si želijo dostojnega odnosa. Med gostom in gostiteljem mora obstajati sočutje.

Kultura spoštovanja se začne z drobnimi dejanji

Namesto da se pogajamo za kuglo, pohvalimo sladoled. Namesto da s seboj nosimo ves hladilnik, kupimo sir pri lokalnem proizvajalcu. Namesto da se pritožujemo nad rjuhami, vprašajmo prijazno za zamenjavo. In namesto da se nenehno sklicujemo na to, koliko let že dopustujemo tam, raje pokažimo, da smo se v teh letih tudi česa naučili.

Slovenci so vseeno dobrodošli – a spoštovanje se vedno pozna

Ob vseh očitkih in občasni slabi volji, ostaja dejstvo: večina domačinov Slovence sprejema s toplino. Številni se poznajo po imenih, obiski se ponavljajo desetletja zapored, otroci odraščajo skupaj. Kjer je prisoten človeški stik, se slabi vtisi hitro popravijo. In prav zato je vredno biti previden.

Slovenci lahko ostanejo med najbolj zaželenimi gosti Jadrana. A to ne pride samo od sebe. Pride s ponižnostjo, odprtostjo in zavedanjem, da tudi mi prispevamo k vtisu, ki ga puščamo za seboj. Dober gost ni tisti, ki največ plača. Temveč tisti, ki pušča za seboj dober spomin.

Apartmaji ob morju: Dalmacija in Istra sta letos v ospredju

Objava Zaradi teh štirih stvari Slovencev ne marajo na Jadranu se je pojavila na Vse za moj dan.