Xiaomi Electric Scooter 5 Max: Malo več moči ne bi škodilo, a drugega mu ne morem očitati!

Cene Xiaomijevih skirojev od legendarnega MI 365 (ki ga še vedno pogosto srečate na kolesarskih stezah in pločnikih) so narasle, a ne toliko, kolikor je narasla moč motorja, doseg ter udobje in varnost vožnje.

Veselim se, da bom ta skiro uporabljal dlje časa, saj le daljše obdobje pokaže njegove resnične vrednosti in razgrne morebitne skrite napake. Ne pričakujem jih. Vsaj ne na podlagi dokajšnje trdoživosti, ki jo je z izjemo predrtih pnevmatik izkazal legendarni predhodnik. Čeprav so me zaradi težavne menjave nekoč navduševale trdne gume, kakršne ima na primer moj prastari Segway ES1, je čas naredil svoje. Zdaj imajo površino gum dirkalnikov formule ena za suho stezo. To in opazno pešanje baterijo sta glavna razloga, da sem bil prisiljen v menjavo. Nedvomno grem na bolje, a sem snedel še eno besedo. Novi skiro je opazno večji od starega ter ga ni mogoče tako preprosto prevažati v osebnem avtomobilu. Toda predvsem večja varnost in udobje to odtehtata.

Znano in priznano oblikovanje

Njegova vizualna podoba ni nič »posebnega«. Nekateri modeli odražajo agresivni videz, bodisi s širokimi nizkimi pnevmatikami ali izstopajočimi vijačnimi blažilniki. Na tem skiroju tega ne boste opazili. Oblika ostaja znana (in priznana) minimalistična. Spremenila se je zgolj velikost na račun višjih in širših gum, sprednjega in zadnjega blaženja ter večje stojne površine z obilnejšo baterijo.

Ravno tako ni večjih sprememb na krmilu. Sredi je manjši in v večini primerov z izjemo res močne neposredne svetlobe dobro čitljiv zaslon. Desno je ročica za plin in na levi zavorna ročica, zvonec in stikalo smernikov, ki zaključujeta obe držali za roki. Smernika se mi zdita dobra pogruntavščina, »dajanje« roko ob vsaki spremembi smeri, se mi v primeri skirojev nikdar ni zdela dobra ideja, a upam, da ju udeleženci v prometu vidijo. Kot veleva zakon, je poleg zahtevanih odsevnikov, spredaj sijalka, ki jo prižgete po potrebi in zadaj rdeča »luč«, ki zasveti ob vsakem zaviranju. Mehanizem zlaganje tudi ni doživel sprememb.

Več udobja in varnosti po zaslugi vzmetenja

Ob elektronskem sistemu proti zdrsu zadnjega kolesa z motorjem na mokrih površinah nosita največ zaslug za več udobja in varnosti dvojni sprednji in zadnji vzmetenji v kombinaciji z debelima in za prevoznik tega tipa razmeroma velikima pnevmatikama brez zračnic. Dejansko med vožnjo občutiš razliko. Manj trese na makadamu oziroma ne čutiš čisto vsake luknje na dlaneh. Hkrati z udobjem vzmetenje povečuje varnost vožnje, saj je padec zaradi nekoliko večjih lukenj ali razpok na cestišču manj verjeten.

Skladno z večjo težo skiroja, delno posledica povečanja in obilnejše baterije, so bili prisiljeni povečati moč motorja. To zdaj sodi po moji kategorizaciji v predal »dovolj dobro, a ne odlično«. Bom argumentiral. Kratkotrajnih tisoč vatov zadostuje, da preletiš krajši 22-stopinjski naklon, a je potem slaba polovica tega premalo, da brez sestopa s skiroja prevoziš dolg 17-stopinjski klanec na Toško čelo blizu Ljubljane. Moj priljubljeni poligon za ugotavljanje sposobnosti motorja.

Večja moč motorja in izboljšana elektronika sta pripomogli, da je ohranjanje najvišje hitrosti 25 kilometrov na uro stabilno ob vožnji navzdol. Šele na zares strmem klancu sem moral poseči po ročici za zavoro. Ko motor zavira, se energija vrača v baterijo. V kolikšni meri, prilagodiš v aplikaciji. Obenem ima skiro še funkcijo parkiranja v klancu, ki preprečuje, da bi se zapeljal nazaj. Nima pa tempomata in to je paradoksalno odlično. V mestu si ne moreš z njim prav dosti pomagati.

Z dosegom ne bi smeli imeti težav

Ne delam si utvar, da bi zmogel doseči uradni doseg šestdesetih kilometrov. Bi moral tehtati manj in voziti v popolnih temperaturnih razmerah po odličnem vozišču po možnosti z rahlim naklonom navzdol. Bolj od teorije me zanima praksa. In ta je sledeče. Za slabih 7 kilometrov pretežno ravninske poti v najhitrejšem voznem načinu (do hitrosti 25 kilometrov na uro) sem pokuril 15 odstotkov baterije. Kar pomeni, da cela z mano za krmilom zadostuje za 47 kilometrov. Daleč od tega, da bi bilo slabo oziroma dovolj, da ni treba skiroja polniti na delovnem mestu pred povratkom domov. Hitrost polnjenja je odvisna od napajalnika. S priloženim običajnim traja do 9 ur in s hitrim do 3 ure.

Vožnje ne bi smela nikomur delati težav. Upravljanje je sila preprosto. Poleg najhitrejšega voznega načina je na voljo še za odtenek počasnejši (do 20 kilometrov na uro) in način premikanja s hitrostjo pešca (6 kilometrov na uro). Zadnje se splača uporabiti vedno, ko se z njim vozimo po površinah za pešce. V izogib težava z njimi ali organi pregona.

HVALIMO:

• Dvojno vzmetenje, ki nudi več udobje in moči
• Razmeroma dovolj močan motor (a se ne bi branil še kakšnega vata več)
• Odličen doseg z enim polnjenjem
• Kakovostna izdelava

GRAJAMO:

• Malce prevelik, da bi šel v vsak prtljažnik
• V kompletu le standardni napajalnik
• Strmejši daljši vzpon mu zadajajo nekaj težav

The post Xiaomi Electric Scooter 5 Max: Malo več moči ne bi škodilo, a drugega mu ne morem očitati! appeared first on Tehnozvezdje.