Vrh EU predvsem o Bližnjem vzhodu, Ukrajini in obrambi (ozadje)

Voditelji držav članic EU se bodo v četrtek sestali na zasedanju v Bruslju, v ospredju katerega bodo po pričakovanjih razmere na Bližnjem vzhodu, nadaljnja podpora Ukrajini ter varnost in obramba. Večina voditeljev, med njimi premier Robert Golob, bo v Bruselj prišla iz Haaga, kjer bo danes in v sredo potekal vrh zveze Nato.

Pričakovati je, da bodo razmere na Bližnjem vzhodu, ki so se s spopadi med Izraelom in Iranom še zaostrile, ena osrednjih tem tokratnega zasedanja predsednikov vlad in držav članic EU.

Predsednik Evropskega sveta Antonio Costa je v vabilu voditeljem, ki jim ga je poslal tik pred izraelskim napadom na Iran, zapisal, da se bodo osredotočili na katastrofalne humanitarne razmere v palestinski enklavi Gaza. Tam Izrael nadaljuje napade, še naprej pa omejuje tudi dostavo humanitarne pomoči.

EU po njegovih besedah poziva k varnemu, hitremu in neoviranemu razdeljevanju humanitarne pomoči, brezpogojni izpustitvi vseh izraelskih talcev, ki jih je zajelo palestinsko islamistično gibanje Hamas, ter prekinitvi ognja, ki bi vodila do pravičnega in trajnega miru na podlagi rešitve dveh držav.

“Izrael mora v celoti upoštevati mednarodno pravo in svoje mednarodne obveznosti,” je v pismu voditeljem zapisal Costa.

Napovedal je, da bodo ocenili vse možnosti, ki jih ima EU na razpolago na tem področju. Ena od teh je pregled izvajanja pridružitvenega sporazuma EU-Izrael, ki ureja predvsem trgovinske odnose med stranema.

Visoka zunanjepolitična predstavnica EU Kaja Kallas je po ponedeljkovem zasedanju zunanjih ministrov sporočila, da Izrael krši drugi člen sporazuma, ki določa, da odnosi med stranema temeljijo na spoštovanju človekovih pravic. Izpostavila je, da namen ni kaznovanje Izraela, ampak konkretno izboljšanje razmer za ljudi v Gazi.

Zunanja ministrica Tanja Fajon je v razpravi pozvala EU, da se po pregledu poenoti glede tega, da Izrael krši zaveze iz 2. člena sporazuma. Premier Golob pa je medtem že v soboto dejal, da voditelji v primeru, da Izrael krši mednarodno humanitarno pravo, “nimajo druge izbire kot da suspendirajo sporazum”.

Po navedbah virov pri EU sicer na tokratnem zasedanju voditeljev ni pričakovati odločitev.

Poleg o razmerah v Gazi bodo voditelji zagotovo govorili o zadnjih spopadih med Izraelom in Iranom, ki sta po navedbah ameriškega predsednika Donalda Trumpa sicer danes sklenila premirje.

Druga osrednja tema zasedanja bo nadaljnja vojaška, finančna in humanitarna podpora Ukrajini v njenem boju z rusko agresijo, ki jim kljub mirovnim prizadevanjem predsednika ZDA še kar ni videti konca. Iz Evrope se vrstijo pozivi k okrepitvi pritiska na ruskega predsednika Vladimirja Putina, saj da si ta ne želi miru.

Države članice imajo na mizi predlog že 18. svežnja sankcij proti Rusiji, ki med drugim vključuje znižanje cenovne kapice za omejevanje izvoza ruske nafte v tretje države, ukrepe proti ruskima plinovodoma Severni tok 1 in 2 ter sankcije proti ruskemu bančnemu sektorju.

EU želi rusko vojaško moč oslabiti tudi z opustitvijo uvoza ruskih fosilnih goriv. Evropska komisija je pravno podlago za popolno prepoved uvoza ruskega plina z letom 2028 predstavila pretekli teden.

Pričakovati je, da bo kolege iz držav članic k okrepitvi pritiska na Moskvo pozval tudi ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, ki se jim bo pridružil na zasedanju v Bruslju.

V prestolnico EU bo prispel iz Haaga, kjer bo z voditelji evropskih držav in predvidoma tudi Trumpom govoril ob robu vrha zveze Nato.

Na vrhu bodo voditelji članic zavezništva po napovedih potrdili zvišanje obrambnih izdatkov na pet odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP), o čemer bodo nato na vrhu EU v Bruslju govorili v okviru razprave o krepitvi evropske varnosti in obrambe.

Na marčnem zasedanju Evropskega sveta so se zavzeli za odločno okrepitev obrambne pripravljenosti Evrope do leta 2030. Pri tem so podprli belo knjigo o prihodnosti evropske obrambe, ki naj bi prinesla do 800 milijard evrov dodatnih naložb v obrambne zmogljivosti.

Pobuda vključuje vzpostavitev novega finančnega instrumenta EU, v okviru katerega bo državam članicam na voljo do 150 milijard evrov posojil. O mehanizmu so se članice medtem že dogovorile, tako da se bodo lahko zdaj posvetile implementaciji.

Bruselj je ob tem 15 članicam, vključno s Slovenijo, prižgal zeleno luč za odstopanje od evropskih fiskalnih pravil za potrebe naložb v obrambo. Priporočilo Evropske komisije mora zdaj potrditi še Svet EU.

Druge prednostne naloge bele knjige so še povečanje vojaške pomoči Ukrajini, odprava vrzeli v obrambnih zmogljivostih članic in okrepitev evropske obrambne industrije.

Krepitev konkurenčnosti evropskega gospodarstva na splošno bo tudi sicer na dnevnem redu zasedanja Evropskega sveta. Nanjo močno vpliva trgovinska vojna, ki jo je z uvedbo carin na uvoz velike večine blaga v ZDA sprožil ameriški predsednik. Voditelji se bodo sestali dva tedna pred iztekom trimesečnega roka, ki ga je Trump postavil za sklenitev dogovorov o carinah, tudi z EU.

V luči trenutnih geopolitičnih in ekonomskih razmer bodo govorili še o vlogi EU v svetu, na dnevnem redu pa imajo tudi upravljanje migracij.