V MAO razstava o odnosu med naravo, moderno arhitekturo in oblikovanjem

V Muzeju za arhitekturo in oblikovanje (MAO) so na ogled postavili razstavo Je narava moderna? o odnosu do narave in pristopu k ekološkemu mišljenju v moderni arhitekturi in oblikovanju. Izhodišče je zbirka MAO z naborom projektov 20. stoletja. Izbrali so teme Drevo, Organske strukture, Arhitektura in okolje, Mesto kot organizem in Ekološko znanje.

Razstavo, ki je na ogled do konca oktobra prihodnje leto, so podnaslovili Ekološke perspektive v zbirki MAO, 1930-1979, saj obravnavajo obdobje modernizma, osnovana pa je na temeljih muzejske zbirke projektov, predmetov in dokumentacije s področij arhitekture, oblikovanja in fotografije.

Modernistične ideale napredka je gnala ideja nenehne gospodarske rasti, je na današnjem vodenem ogledu za medije povedala ena od kustosinj razstave Maja Vardjan. “Napredek je pomenil gospodarsko in ekonomsko rast ter množično industrijsko proizvodnjo, kar nas je pripeljalo do velikega izkoriščanja naravnih virov in do tega, da se je začela narava v odnosu do človeka oziroma v odnosu do kulture razumeti kot nekaj, kar je strogo ločeno in ni med seboj povezano,” je povedala. Z razstavo naslavljajo to polarizacijo in skušajo dokazati, da morebiti pa ta polarizacija ni bila tako prisotna in živa, kot se zdi na prvi pogled.

V času Jugoslavije, pa tudi drugod po Evropi in ZDA se je razvijal vzporeden modernizem, ki pa ni bil univerzalen modernizem, kot ga poznamo in ki bi temeljil na prevladi človeka nad naravo, ampak so se razvijale nianse modernizma z izrazito družbeno konotacijo. Kot je še dejala Vardjan, smo imeli pri nas že v 50. in 60. letih prototipske projekte bioklimatske arhitekture. Razstava tako dokazuje, da so se naši arhitekti s problematiko okolja, predvsem varovanjem narave, ukvarjali že takrat. Težko je govoriti o velikih ekoloških gibanjih, bili so zametki, ta gibanja pa so se nato v 80. letih formalizirala in se realizirajo danes.

Uvodoma razstava predstavlja risbe in fotografije dreves iz zbirke MAO, ki usmerjajo pogled v stične točke narave in modernosti. Kot je mogoče prebrati na razstavnem panoju, je bilo skozi 20. stoletje razumevanje vloge dreves v mestu vse bolj celostno in v današnjem času podnebnih sprememb postaja jasno, da so drevesa za delovanje urbanega ekosistema bistvena. Sklop Organske strukture pa tudi z izbiro predmetov dokazuje, da je človeška ustvarjalnost stoletja črpala navdih iz narave, njenih struktur, materialov, zakonitosti in procesov.

Mesto kot organizem se osredotoča na predstavo mesta kot živega organizma. Tudi slovenski arhitekti, z Edvardom Ravnikarjem na čelu, so mesto dojemali kot uravnoteženo celoto različnih funkcionalnih con. Ravnikar je idejo vrtnega mesta prepletel z organskim pristopom denimo v projektih zasnove razvoja Kranja in v soseski Strnišče, današnje Kidričevo. V ospredje so postavili tudi odnos med arhitekturo in okoljem ter temo Ekološko znanje, ki se osredotoča na zgodnje prepoznavanje problemov onesnaževanja in splošne degradacije okolja. V tem delu so na ogled številne publikacije.

Kot pomembno je Vardjan, ob kateri je kustosinja razstave še Cvetka Požar, izpostavila, da danes v času okoljske krize, ki je neizpodbitna, odpiramo vprašanje, ali je narava moderna. Razstava je del skupnega raziskovalnega in razstavnega projekta Ekologije Bauhausa, ki združuje Fundacijo Bauhaus Dessau, Muzej sodobne umetnosti iz Zagreba ter MAO.

Ob razstavi so pripravili spremljevalni program. Februarja bodo gostili okroglo mizo na temo narave v mestu, kjer bo izpostavljena razstavna tema Drevo, maja napovedujejo mednarodno konferenco s partnerji skupnega raziskovalnega in razstavnega projekta Ekologije Bauhausa, septembra pa simpozij o razvoju ekoloških praks od 80. let minulega stoletja let do danes.