Kako preprečiti izumiranje slovenskega naroda?

V dvorani Državnega sveta Republike Slovenije je 24. novembra potekal že drugi posvet Kako preprečiti izumiranje slovenskega naroda. Na pobudo prof. dr. Matjaža Gamsa in državnega svetnika Marka Staroveškega ga je organizirala Komisija Državnega sveta RS za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide.

Na posvetu o zelo resni demografski problematiki, s katero se sooča Slovenija, so sodelovali domači in tuji strokovnjaki z različnih področij. Beseda je tekla o nizki rodnosti, staranju prebivalstva in drugih zaskrbljivih demografskih trendih, tudi migracijah. Sodelujoči so izpostavili tudi povezavo med pomanjkanjem kadrov, stanovanjsko politiko, socialnimi in finančnimi spodbudami ter nujnostjo spodbujanja večje rodnosti. Kot prvi je državni svetnik Marko Staroveški v uvodu poudaril, da se demografsko stanje v zadnjih sedmih letih, ki so minila od prvega posveta, ni izboljšalo. Zato je posvet po njegovem mnenju odprl priložnost resne razprave pri iskanju dolgoročnih rešitev.

Demografska zima traja že več desetletij

Za njim je zbrane nagovoril predsednik državnega sveta Marko Lotrič, ki je poudaril, da je bilo leta 2024 v Sloveniji rojenih kar 2.710 otrok manj kot leta 2018. Dejal je, da so evropski narodi na poti k izumrtju, Slovenija pa pri tem ni izjema. V Nemčiji je denimo stopnja rodnosti leta 2024 padla na 1,35, v Italiji pa kar na 1,18 otroka na žensko. Z demografsko zimo se v Sloveniji soočamo že od prve polovice 80. let prejšnjega stoletja, najnižjo rodnost pa smo dosegli leta 2003, ko je bila rodnost samo 1,2 otroka na žensko. Sicer je bilo od takrat zaznati manjša nihanja, izboljšanja in padce, a smo po Lotričevih besedah s stopnjo rodnosti 1,52 v Sloveniji še vedno daleč od zaželene meje 2,1, ki omogoča preprosto obnavljanje prebivalstva. »Vprašanja družbenega napredka in gospodarske rasti ob nizkih stopnjah rodnosti, posledično pomanjkanje kadrov in izzivi, ki spremljajo migracijske tokove, se med seboj prepletajo in otežujejo iskanje rešitev. Pomanjkanje učinkovite stanovanjske politike in spodbud za zgodnejše zaposlovanje in dostojne dohodke mladih še dodatno zapleta sliko,« je dejal in dodal, da brez interdisciplinarnega vpogleda in usklajevanja javnih politik ne bomo prišli do rešitve.

Maloštevilčen, a velik narod

Za njim je govoril nekdanji predsednik državnega sveta in aktualni predsednik Lovske zveze Slovenije Alojz Kovšca, ki je najprej spomnil na obtožbe in napade, ki so jih bili organizatorji in udeleženci prvega posveta leta 2018 deležni iz levice, češ da širijo ideje o “nacistični gojitvi naroda”. Nadalje je opozoril na poskuse razgradnje skupne identitete, ki vodijo v nevarno drobljenje družbe. Kot pravi, z denarjem ali s prisilo ne bo mogoče izboljšati demografske slike, nujnega pomena pa je, da se okrepi narodni ponos in dvigne zavest o tem, kdo smo: “maloštevilčen, a ogromen narod”. Končal je z bolj pozitivno noto, da slovenski narod ne bo izumrl, saj ga doslej ni uspelo razgraditi nobeni politiki.

Naslednji govornik prof. dr. Žiga Turk je izpostavil minljivost narodov in civilizacij; oboje lahko izgine zaradi izumiranja, asimilacije, tihe razgradnje identitete ali preoblikovanja v novo skupnost. Največja nevarnost za slovenski narod pa je oslabitev pretoka identitete z zanamcev na potomce, kot tudi vse bolj razširjeno prepričanje, da je narodnost nekaj zastarelega. Poudaril je, da nacionalna zavest predstavlja upravičeno skrb za skupnost in je temelj obrambe pred imperialističnimi težnjami. Turk meni, da je demografska zima le simptom globljega problema, to pa je izguba samozavesti in pozabljanje na našo zgodovino. Za ohranitev naroda je namreč nujen prenos kulturnih vzorcev, tradicije in skupnih zgodb v prihodnje generacije.

15,5 odstotka prebivalcev rojenih v tujini

Jasno in zelo skrb zbujajočo sliko slovenske demografije je ponazorila generalna direktorica Statističnega urada Republike Slovenije mag. Apolonija Oblak Flander s tem, kaj se je prejšnje leto v povprečju zgodilo v enem dnevu; rodilo se je le 46 otrok, umrlo pa je kar 59 prebivalcev; 90 prebivalcev se je iz tujine priselilo, 59 pa se jih je odselilo. V nadaljevanju je spomnila, da podatke o demografiji v Sloveniji spremljamo že od leta 1857, ko nas je bilo približno milijon. Povprečna starost prebivalstva se je v zadnjih 30 letih zvišala za 7,3 leta, pričakovano trajanje življenja pa se je v šestih desetletjih podaljšalo za kar 13 let. Namesto domačih rojstev je glavni vir naraščanja prebivalstva priseljevanje, med priseljenci pa prevladujejo moški; kar 15,5 odstotka današnjih prebivalcev Slovenije je rojenih v tujini. Na naravni prirast vplivata predvsem poznejše odločanje žensk za prvega otroka kot tudi upad števila žensk v rodni dobi. Glede trga dela in socialne politike pa je danes na 100 delovno sposobnih prebivalcev 35 tistih, ki so starejši in odvisni od države. To razmerje naj bi se do 2100 povečalo na kar 59 odvisnih.

Bomo čez 200 let izumrli?

Naslednji je bil na vrsti glavni pobudnik posveta dr. Matjaž Gams. Izpostavil je, da nas ne ogrožajo najbolj podnebne spremembe ali geopolitična tveganja, temveč izumiranje. Segrevanje planeta bo pomembno čez tisoč let, slovenski narod pa bo izumrl v dvesto letih, je dejal in opozoril, da gre za matematične projekcije v primeru, če se ne bo nič bistvenega spremenilo. Podobno velja tudi za druge majhne pa tudi večje narode Evrope. Glavna tveganja tako predstavljajo padanje rodnosti in zanikanje bioloških dejstev, kot je obstoj dveh spolov, kar otežuje racionalno razpravo o družinski politiki. Demografija postaja ključni kazalnik gospodarskega razvoja in vzdržnosti socialnih sistemov, zato mora biti v središču strateških odločitev države, je pojasnil Gams.

Migracije niso rešitev

Na posvetu je sodeloval tudi dr. Tomáš Sobotka z Dunajskega inštituta za demografijo, ki je izpostavil dostopnost stanovanj, lažje usklajevanje dela in družine ter zmanjševanje negotovosti, s katero se soočajo mladi pri načrtovanju življenja. Poudaril je potrebo po celostno zasnovani družinski politiki, ki temelji na pozitivni viziji. A kljub temu njegove rešitve, kot je integracija migrantov ali vključevanje starejših na trg dela, ne delujejo najbolj navdušujoče.

Med drugimi strokovnjaki sta sodelovala tudi prof. dr. Janez Malačič (EF UL), ki je predstavil analizo migracij in staranja prebivalstva; izr. prof. dr. Mari Jože Osredkar (Teološka fakulteta UL), ki je govorila o vlogi družine v demografiji;  doc. dr. Nina Jančar, dr. med. (Ginekološka klinika, UKC Ljubljana), ki je predstavila vpliv postopkov oploditve z biomedicinsko pomočjo na slovensko demografsko sliko; dr. Viktorija Bevc (Društvo posvojiteljskih družin Deteljica), ki je govorila o posvojitvah kot mogočem ukrepu za blažitev demografskih problemov, in dr. Drago Čepar (nekdanji državni sekretar na Ministrstvu RS za delo, družino in socialne zadeve), ki je udeležence seznanil s problemom pomanjkanja kadrov v Sloveniji ter posledicami za gospodarstvo in javne storitve. Slednji je bil kritičen do migracij kot do “rešitve” demografskega problema, saj so  dolgoročno drage, tvegane in etično vprašljive. Po njegovem prepričanju so potrebne usmerjena družinska politika, podpora stanovanjski problematiki, socialne in finančne spodbude ter javna spodbuda starševstvu, kar so v preteklosti uspešno uresničevale tudi nekatere druge evropske države.

Potrebni dolgoročni ukrepi

Drugi posvet za demografijo o tem, kako preprečiti izumiranje Slovenk in Slovencev, je torej pokazal, da demografska vprašanja niso le statistični trend, temveč temeljno razvojno in identitetno vprašanje slovenskega naroda. Dolgoročni razvoj in stabilnost naše države sta odvisna od konkretnih, usklajenih ukrepov na področju družinske politike, izobraževanja in zaposlovanja. Predvsem bi morali imeti sistem finančnih spodbud za spodbujanje rodnosti, zagotavljanje kakovostnega življenja družin, redno spremljanje rezultatov in krepitev javne razprave. Skupna ugotovitev vseh navzočih je bila, da demografski trendi zahtevajo dolgoročno, medresorsko delovanje, ki združuje strokovne analize, podporo družinam in ohranjanje kulturne identitete.

Andrej Sekulović