Velika zmaga za avantagardo delavskega razreda, “kravatarji” odhajajo

Ta teden je odjeknila vest, da Kempinski, ki zaenkrat še upravlja z najprestižnejšim hotelom v Sloveniji, hotelom Palace, odhaja. Razlogi za to odločitev so zaviti v tančico skrivnosti. Odločitev o razhodu med lastnikom hotela in vodstvom družbe Kempinski Hotels je bila sprejeta sporazumno, so sporočili v izjavi za javnost. Vest je naletela na hude kritike javnosti, nekateri komentatorji so jo cinično označili za “zmago proleteriata”.

“Iskrene čestitke slovenski mentaliteti in “zmagi” proletariata. Medtem ko se 10 kilometrov stran, čez zaliv v Savudriji, bohotijo resorti s petimi zvezdicami in Opatija izgleda, kot da bi Dunaj preselil na morje, mi v Portorožu skoraj slavimo odhod “kravatarjev”,” je ob razvoju dogodkov zapisal producent in oglaševalec Jan Macarol.

Spomnimo, nemška veriga Kempinski s hotelom Palace Portorož upravlja od leta 2008 naprej, ko je bila končana prenova hotela, ki je pred tem 20 let propadal in kazil podobo mesta. Kempinski je s takratnim lastnikom, družbo Istrabenz Hoteli Portorož, podpisal 10-letno pogodbo o upravljanju, ki se sedaj predčasno izteka. Vmes se je zamenjal tudi lastnik hotela. Leta 2015 je postala lastnica skupina MK Group, ki jo obvladuje srbski poslovnež Miodrag Kostić.

Lastniki hotela naj bi nadomestili prestižno znamko Kempinski z alternativno verigo petzvezdičnih hotelov. Po nekaterih informacijah, ki so se pojavile v medijih, naj bi šlo za verigo Minor Hotels, ki deluje predvsem na azijskih in bližnjevzhodnih trgih.

“Ime nove petzvezdične hotelske verige bo javnosti predstavljeno ob odprtju hotela z novo blagovno znamko. Že zdaj pa lahko potrdimo, da bo hotel s prenovljeno ponudbo dodatno okrepil turistično ponudbo Slovenije in utrdil njeno mesto med vodilnimi evropskimi destinacijami, pri čemer bo sledil najnovejšim globalnim hotelskim in turističnim trendom,” so sporočili iz hotela Palace Portorož.

Javnosti ne prepričajo pomirjujoči komentarji

Sporočila za javnost pa niso prepričala kritične javnosti, ki odhod prestižne hotelske verige iz Slovenije tolmači v okviru širšega trenda postopnega hiranja slovenskega gospodarstva pod vlado Roberta Goloba, pa tudi neustreznega upravljanja s Portorožem, ki bi lahko bil slovenski turistični biser, a mu do tega manjka še precej.

“Portorož je danes žalosten spomenik nekega drugega časa, ujet v betonsko agonijo in stojnice s cenenimi spominki, ki jih ne bi kupil niti pijan turist ob treh zjutraj. Je edini kraj na Jadranu, ki uspešno tekmuje s Černobilom v kategoriji “kako ubiti življenje v mestu”, le da imamo mi namesto sevanja birokracijo in sosedske nevoščljivosti,” je denimo zapisal prej omenjeni Macarol.

Dajmo bit realni. Ta hotel je bil v Portorožu tujek. V 20 letih mu niso dali niti možnosti, da si uredi lastno obalo, ampak so se gostje Kempinskega drenjali z zastonjkarji na plastični plaži. V Opatijo bi še sodil, Slovenija je pa pač lumpenproletarska destinacja, kjer je vrh…

— Žiga Turk (@ZigaTurk) December 17, 2025

Podobno kritičen je bil profesor in politični analitik dr. Žiga Turk: “Dajmo bit realni. Ta hotel je bil v Portorožu tujek. V 20 letih mu niso dali niti možnosti, da si uredi lastno obalo, ampak so se gostje Kempinskega drenjali z zastonjkarji na plastični plaži. V Opatijo bi še sodil, Slovenija je pa pač lumpenproletarska destinacija, kjer je vrh ponudbe sladoled v Kakau – za lastnike rabljenih BMWjev, ki se dokazujejo z vožnjo v prtljažnik na AC proti Ljubljani.”

Ž. K.