.png)
5 hours ago
14
ARTICLE AD
Evropski voditelji se danes zbirajo na vrhu v Bruslju, kjer bodo razpravljali o ključnih vprašanjih, kot so finančna pomoč Ukrajini, prihodnji podnebni cilji in odnosi s Kitajsko. Na dnevnem redu bo tudi obrambna pripravljenost, migracije, razmere na Bližnjem vzhodu ter prvič tudi stanovanjska kriza.
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se bo srečanja udeležil osebno, da bi pridobil dodatno politično in finančno podporo po neuspelem obisku v Washingtonu. Voditelji EU naj bi razpravljali o predlogu za izdajo 140 milijard evrov vrednega brezobrestnega posojila Ukrajini, namenjenega pokrivanju proračunskega primanjkljaja in zagotavljanju stabilne vojaške podpore.
Pomemben del pogajanj bo namenjen belgijskim pomislekom glede uporabe zamrznjenih ruskih sredstev, ki so v veliki meri shranjena pri bruseljski finančni instituciji Euroclear. Belgijski premier Bart De Wever je izpostavil potrebo po pravni varnosti, solidarnosti in preglednosti pri delitvi morebitnih tveganj, vključno z možnostjo povračilnih ukrepov Moskve.
Diplomati pričakujejo, da se bo Belgija na koncu strinjala s pripravo pravnega okvira, ki bi omogočil sprostitev sredstev v korist Ukrajine že prihodnje leto, navaja Euronews. Francija medtem poudarja, da bi morala Ukrajina v okviru posojila kupovati vojaško opremo v Evropi, da bi spodbudila evropsko industrijo.
Trumpov vpliv in razhajanja glede premirja
Razpravo bo zaznamoval tudi vpliv ameriške politike. Po preložitvi načrtovanega srečanja med Donaldom Trumpom in ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom v Budimpešti je v evropskih prestolnicah narasla zaskrbljenost glede prihodnje usmeritve ameriške diplomacije. Skupina evropskih voditeljev je že pozvala k prekinitvi ognja na trenutnih bojnih linijah, kar je Trump podprl, medtem ko je Moskva pobudo zavrnila.
Voditelji so v skupni izjavi znova poudarili, da se mednarodne meje ne smejo spreminjati s silo. Kljub temu bo dokument o Ukrajini po pričakovanjih podprlo 26 držav, saj Madžarska zaradi notranjih zadržkov najverjetneje ne bo soglašala z besedilom sklepov.
Spopad glede zelenih ciljev
Poleg Ukrajine bodo razprave osredotočene tudi na podnebno politiko, navaja Euronews. Konservativni voditelji, med njimi nemški Friedrich Merz, italijanska premierka Giorgia Meloni in poljski predsednik vlade Donald Tusk, vse glasneje nasprotujejo prepovedi prodaje novih vozil z motorji z notranjim zgorevanjem po letu 2035. Merz je dejal, da bo storil vse, kar je v njegovi moči, da do popolne prepovedi ne pride.
Francoski predsednik Emmanuel Macron se zavzema za bolj postopno določitev ciljev in je pozval k razpravi o vmesnem cilju – 90-odstotnem zmanjšanju emisij do leta 2040 – kot mostu do popolne podnebne nevtralnosti sredi stoletja. Evropska komisija sicer podpira ta predlog, vendar z določenimi prilagoditvami za industrijo in države članice.
Posebej občutljivo temo predstavlja nov sistem trgovanja z emisijami (ETS), ki bi določal ceno za izpuste CO₂ v prometu in stavbah od leta 2027. Nekatere države si prizadevajo za celovito revizijo ali celo odpravo sistema, saj opozarjajo na njegov vpliv na življenjske stroške prebivalcev.
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je v pismu državam članicam pozvala k ohranitvi ambicioznih okoljskih ciljev, hkrati pa zagotovila, da bo Komisija pripravljena poenostaviti nekatere predpise. Omenila je možnost ponovnega pregleda prepovedi iz leta 2035, ki bi lahko odprla prostor za uporabo sintetičnih goriv.
Kitajske omejitve v središču pozornosti
Čeprav Kitajska formalno ni na dnevnem redu, se bodo voditelji po neuradnih informacijah dotaknili tudi vprašanja gospodarskih odnosov s Pekingom. Odločitev kitajskih oblasti o ponovni uvedbi omejitev izvoza redkih zemelj, ključnih za evropski tehnološki in obrambni sektor, je sprožila pozive k enotnemu odzivu.
Nemčija, Francija in Poljska se zavzemajo za strožji pristop do Pekinga, vendar se države članice še vedno razlikujejo glede obsega morebitnih ukrepov. Nekateri opozarjajo, da bi lahko pretrganje trgovinskih vezi s Kitajsko dodatno prizadelo evropsko gospodarstvo, ki se še vedno sooča z vplivi preteklih ameriških tarif.
Evropska unija sicer razmišlja o uporabi tako imenovanega “instrumenta proti prisili”, s katerim bi se lahko odzvala na nepoštene trgovinske prakse, a več držav meni, da bi tak korak v tem trenutku pomenil preveliko stopnjevanje napetosti.
Vrh v Bruslju, na katerem sodeluje vseh 27 držav članic, se bo po pričakovanjih zavlekel pozno v noč, saj razprave o posojilu Ukrajini in podnebnih ciljih ostajajo med najbolj zahtevnimi točkami tokratnega srečanja.
Foto: Pixabay
Morda vas zanima tudi
Objava Ukrajina, emisije in Kitajska: Trije izzivi, ki bodo zaznamovali vrh EU je bila najprej objavljena na Portal24.
English (US)