Ko odrasli otroci tiho trpijo: Znaki, ki jih starši pogosto spregledajo

Strokovnjaki poudarjajo, da starši lahko veliko naredijo že s tem, da znajo prepoznati spremembe in jih razumevajoče nasloviti. Ni treba, da rešujejo – dovolj je, da ostanejo prisotni, nevsiljivo, a dosledno.

Ko odrasel otrok začne redkeje odgovarjati na sporočila, klice ali vabila, to ni nujno znak jeze. Pogosto gre za način samovarovanja – izogibanje pogovorom, ki bi bili preveč boleči ali zahtevni. Če nekdo, ki je bil prej družaben, nenadoma odgovarja z „bomo videli, kako se bom počutil“, je to lahko znak čustvene preobremenjenosti.

Namesto očitkov je veliko bolj zdrav pristop nežna odprtost: „Pogrešam te, rad bi slišal tvoj glas. Tukaj sem, če se boš kdaj želel pogovoriti.“ Tak stavek ne zahteva odgovora, a otroku sporoča, da ima varno pristanišče, ko bo pripravljen navaja Psychology Today.

Nihanje razpoloženja

Če odrasel otrok postane razdražljiv, zaprt vase ali pogosto utrujen, lahko to skriva stres, tesnobo ali depresijo. Tudi če navzven deluje uspešno, se lahko znotraj bori s pritiskom odgovornosti in pričakovanj. Starš lahko opazko ubesedi brez kritike: „Zadnje čase nisi več tak, kot si. Skrbi me, ker te imam rad. Se lahko pogovoriva o tem, kaj te muči?“

Pomembno je, da stavek ne zveni kot ocena, temveč kot povabilo k iskrenosti. Namen ni popravljati, temveč poslušati.

Če otrok pogosto menja službo, si izposoja denar ali izgubi zanimanje za delo, to lahko kaže na finančni pritisk ali izgorelost. Takšne situacije pogosto spremljata sram in občutek manjvrednosti. Namesto da ga poskušate „spraviti k pameti“, se raje ponudite kot zaveznik: „Bi ti bilo lažje, če bi skupaj pogledala, kako bi se tega lotila? Morda lahko skupaj poiščeva rešitve.“

Takšna partnerska drža zmanjšuje občutek sramu in gradi zaupanje, da ni sam.

Zanemarjanje sebe

Ko starši opazijo, da otrok izpušča obroke, spi neurejeno ali mu ni več mar za videz, je to lahko znak čustvene izčrpanosti. Namesto da ga opozarjate, poskusite z drobno gesto: „Vem, da so tvoji dnevi včasih težki. Bi šla skupaj na sprehod ali kaj skuhala?“ Majhna dejanja bližine lahko odprejo prostor, kjer se začne pogovor.

Če odrasel otrok pogosto reče, da „ničesar ne zna“ ali da je „v vsem slab“, je to lahko znak nizke samopodobe. Takšne misli se pogosto pojavijo pri depresiji ali kroničnem stresu. Starš lahko pomaga s preprostim priznanjem: „Vem, da ti ni lahko, ampak vidim, kako zelo se trudiš. Verjamem vate.“ Ni treba iskati rešitev – dovolj je, da otrok začuti, da nekdo vidi njegov trud.

Staršem je lahko težko gledati, kako njihov odrasli otrok tiho trpi. A včasih je največ, kar lahko naredijo, to, da so tam – brez obsojanja, brez nasvetov, samo s prisotnostjo. En sam stavek lahko naredi razliko: „Tukaj sem, kadar koli se želiš pogovoriti.“

Takšna preprostost je pogosto najmočnejša oblika ljubezni.

Alenka Mirnik

Foto: Freepik

Morda vas zanima tudi

Požareport: Zunanje ministrstvo kot zaposlitvena agencija Tanje Fajon: ponosna Jugoslovanka v Zagreb, interni razpis za Štromajerja

Boštjan M. Turk: Robertina – oblast brez sramu in brez resnice

Preprosti masleni rogljički

Volkswagen proizvodnjo Touarega zaključuje z izdajo „FINAL EDITION“

Joga za um: Asane, ki lahko pomagajo ublažiti stres in tesnobo

Ali krizanteme res odganjajo škodljivce iz vrta?

Čas nastanka planet, vpliva na to, iz česa je zgrajen

Mostar – srce Neretve, duša Balkana

Samoizboljšanje brez hrupa: 5 načinov, kako rasti v tišini

Objava Ko odrasli otroci tiho trpijo: Znaki, ki jih starši pogosto spregledajo je bila najprej objavljena na Portal24.