Mesta v FJK med uspešnejšimi za okolje in mobilnost

Zeleni prehod doživlja krizo: to ni razvidno le iz »preusmeritve« bruseljskega pogleda na druge teme, ki jih ocenjujejo za bolj prioritetne, kot je denimo oboroževanje, pač pa tudi v mestnih okoljih, dokazujejo izsledki raziskave Urbani ekosistem, ki so jo pripravili pri okoljevarstveni organizaciji Legambiente. Opazili so, da se je povprečje pri večini kazalnikov, ki so jih določili za analizo napredka zelenih praks v vsakem izmed 106 glavnih mest pokrajin po celi Italiji, znižalo v primerjavi z letom 2023 (letošnje poročilo namreč zadeva stanje v letu 2024).

Na nekaterih področjih, denimo pri ločenem zbiranju odpadkov in izgubi vode zaradi dotrajanega vodovodnega omrežja, so vendarle zabeležili rahlo izboljšanje kazalnikov, ki pa ni tolikšno, da bi lahko omililo ostale »rdeče« številke. Naj jih navedemo le nekaj: raste povprečno število avtomobilov na vsakih 100 prebivalcev, kar se tiče kakovosti zraka je edini kazalnik v zelenem tisti, ki zadeva koncentracijo dušikovega dioksida, pri preostalih, to so ozon in prašni delci, se je stanje poslabšalo. Nazaduje dolžina novih kolesarskih stez, pa tudi površine novih urejenih peš con in območij z omejenim prometom (ZTL). Kljub padanju števila prebivalcev vrednosti rabe zemljišč še naraščajo.

V splošni lestvici urbanih ekosistemov se je izmed štirih pokrajin Furlanije - Julijske krajine najbolje uvrstila pordenonska, ki je na petem mestu v celi Italiji (pred njo so Trento, ki ohranja primat prve stopničke, Mantova, Bergamo in Bocen). Tržaška pokrajina je na 24. mestu, goriška na 32., videmska pa na petdesetem.

V italijanskem finančnem dnevniku Il Sole 24 Ore, kjer so objavili raziskavo organizacije Legambiente, so izpostavili tudi najboljše rezultate v posameznih kategorijah oziroma kazalnikih. Urbana okolja v FJK se na prvih mestih pojavljajo pri različnih kazalnikih. Poglejmo, katerih.

Kar nekaj visokih uvrstitev mest v FJK je v kategoriji ‘okolje’, tu so ocenjevali površine peš con, zelene površine, rabo zemljišč in obnovljivo energijo. Gorica, kjer so med drugim nedavno pridobili park v dolini Korna, je v celi Italiji prva po razmerju med kvadratnimi metri zelenih površin in številom prebivalcev (lani je bila osma) in to z naskokom, saj razmerje znaša 138,2, dvakrat toliko od vrednosti v »srebrni« Monzi (71 m²/prebivalca).

Trst visoko kotira po številu dreves na območjih v javni lasti na vsakih 100 prebivalcev, saj je glede na to razmerje z vrednostjo 114 (državno povprečje je 24) drugi v celi Italiji. Na tako visok podatek pri deležu javnih površin urbanega zelenja najverjetneje vplivata dva urbanagozda, to sta Frned in park vile Giulia, k izboljšanju slike pa najbrž prispeva tudi relativno velik Svetoivanski park.

S kopico drugih mest, to so Bocen, Bologna, Como, Monza, Genova, Savona, Rim, Firence, Cagliari, Pescara, Cosenza in Palermo, si Trst deli tretje mesto pri kazalniku učinkovite rabe zemljišč, kjer so mu na desetmestni lestvici ocen pripisali »devetko«, medtem ko državno povprečje znaša 6,3.

Potem je tu še mobilnost, kjer si je Trst prislužil dve visoki uvrstitvi. V primerjavi z letom 2024, ko je bil na četrtem mestu, je Trst tokrat za eno stopničko izboljšal razmerje med številom voženj na prebivalca (319, državno povprečje znaša 73). V tej kategoriji so iz povsem očitnih razlogov na prvem mestu Benetke (598), drugi pa je Milan (424).

Zelo dobro se je Trst odrezal tudi glede na ponudbo v lokalnem javnem prevozu. Število kilometrov, ki jih letno prevozijo vsa vozila lokalnega javnega prevoza, so delili s številom prebivalcev in tako dobili vrednost 67, kar je Trstu prineslo drugo mesto, na prvem je Milan s 110.

Več v današnjem (četrtkovem) Primorskem dnevniku.