To na plaži skoraj izključno počnejo samo Slovenci – in Hrvati se zgražajo

Poletni meseci prinesejo nepregledne kolone avtomobilov na poti proti jugu. Slovenci množično potujejo proti hrvaški obali in s seboj prinesejo brisače, napihljive blazine in senčnike, pa tudi specifične navade, ki jih doma morda nihče ne opazi, ki jih doma morda nihče ne opazi, v tujini pa izzovejo dvignjene obrvi. Ena od teh navad je postala že skoraj folklorna stalnica. Medtem ko večina obiskovalcev plaže še spi, Slovenci že ob svitu (in ja, še vedno se to dogaja) zavzemajo najboljša mesta ob morju. In to ne kar tako, ampak z organizirano postavitvijo brisač, stolov, mize in pogosto celo z mini kuhinjsko opremo.

Brisače, morje

Jutranja invazija na prvih deset metrov obale

Rezervacija z brisačo in plastenkami

V hrvaških turističnih krajih ni nič nenavadnega, da se že ob petih zjutraj na plažah pojavijo brisače, ki nepremično ležijo vse do dopoldneva. Pogosto jih spremljajo tudi stoli, senčniki, plastične vrečke in celo copati. To ni posledica pozabljivosti, temveč dobro premišljene strategije. Mnogi Slovenci si s tem zagotovijo “prvo vrsto” ob morju, še preden se večina dopustnikov sploh prebudi.

Nevidni dopustniki

Kar bode v oči, ni toliko prisotnost brisač, temveč odsotnost ljudi. Mesta so zasedena, toda prazna. Do poznega dopoldneva ob njih ni ne otroka ne odraslega. Le nemi dokaz, da je prostor “rezerviran”. Hrvaški gostinci in domačini, ki živijo tik ob plažah, nad tem niso navdušeni. Opozarjajo, da gre za uzurpacijo javnega prostora in kršitev osnovnega bontona.

Zakon pravi eno, praksa drugo

Komunalni red in lokalne prepovedi

V mnogih hrvaških občinah obstajajo določila, ki izrecno prepovedujejo puščanje predmetov na plažah z namenom rezervacije. Opozarjajo, da je obala javno dobro in jo je treba uporabljati spoštljivo. V nekaterih mestih so redarji celo poostreno nadzirali plaže in odstranjevali zapuščene predmete, a praksa ostaja kljub temu močno prisotna.

Odziv turističnih delavcev

Hotelirji, upravljavci kampov in lokalni turistični delavci opažajo, da takšno vedenje ustvarja napetosti med gosti. Čeprav ne gre za kaznivo dejanje, se mnogim zdi nespoštljivo. Tujci, predvsem Nemci, Avstrijci in Skandinavci, navado pogosto označijo za nesramno. Toda težava ni nova. O njej se na družbenih omrežjih razpravlja že več let.

Od kod izvira ta navada?

Družbeni refleks in strah pred izgubo

Starejše generacije, ki so odraščale v časih pomanjkanja in borbe za dobrine, pogosto razvijejo refleks “zagotoviti si svoje”. To se prenese tudi na počitniške razmere. Zgodnje vstajanje in “zasedanje” najboljših pozicij je tako postalo nekakšen obrambni mehanizem pred gnečo.

Kolektivna psihologija množičnega turizma

Počitnice niso več umik v mir, temveč del potrošniškega vrveža. In ker vsi želijo največ za svoj denar, iščejo načine, kako si zagotoviti prednost. Plaža je postala skoraj bojno polje, kjer šteje hitrost in odločnost. Slovenci so pri tem očitno med najiznajdljivejšimi.

Posledice – drobni konflikti in tiho neodobravanje

Plaža kot zrcalo medosebnih odnosov

Večkrat se zgodi, da domačini ali drugi turisti brisače preprosto odstranijo, ali jih potisnejo na stran. V redkih primerih pride celo do verbalnih sporov. A večina ne pove ničesar, le zamahne z roko in si misli svoje. Takšna dinamika ustvarja neprijetno napetost, ki jo je težko razrešiti.

Zgodba o razumevanju in spoštovanju

Plaže bi morale biti prostor sprostitve, ne pa poligon tihega rivalstva. A dejstvo je, da turisti prihajajo iz različnih okolij in s sabo nosijo različne vzorce vedenja. Ključno je, da se teh razlik zavedamo in jih skušamo razumeti, ne pa vsiljevati svojih pravil okolici.

Ali se navada lahko spremeni?

Odgovornost posameznika in skupnosti

Spremembe se ne zgodijo čez noč. Potrebna je kombinacija ozaveščanja, vzgoje in zgleda. Če bi več Slovencev opazilo, da njihova dejanja motijo druge, bi morda premislili. Poleg tega bi lahko turistični ponudniki oblikovali nežne opomnike in smernice, ki bi spodbudile bolj spoštljivo rabo prostora.

Turizem prihodnosti je v sodelovanju

Namesto tihega razburjanja bi bilo smiselno razmišljati o skupnih rešitvah. Organizirane cone, označena območja za družine, senčni pasovi, omejitve za zgodnje postavljanje brisač – vse to so možnosti, ki ne zahtevajo konflikta, temveč sodelovanje.

Kaj lahko storimo drugače?

Vprašajmo se, zakaj smo na plaži

Je to resnično tekmovanje, kdo bo bližje vodi? Ali ne bi bilo pomembneje, da vsi najdemo košček miru in sence za počitek? Zmanjšanje individualističnega pristopa in več občutka za skupnost bi lahko spremenila izkušnjo vseh.

Primer dobre prakse

V nekaterih obalnih mestih so že uvedli pravila, ki omejujejo zgodnje zasedanje plaže. Namesto kazni se poslužujejo opozoril in informativnih tabel. Prvi rezultati kažejo, da gostje na tak način bolje razumejo, kaj se od njih pričakuje.

Več spoštovanja, manj brisač ob svitu

Poletna obala je lahko prizorišče prijetnih srečanj, vonja po borih in soli, otroškega smeha in mirnega brbotanja valov. Lahko pa je tudi prostor napetosti, tihega nezadovoljstva in nerazumevanja. Ključ je v malih odločitvah vsakega posameznika. Postaviti brisačo ali ne? Zasedati najboljši prostor ali morda izbrati senco pod borovcem, stran od gneče? Odločitve, ki niso le logistika, temveč odsev odnosa do drugih.

Spoštovanje prostora, ljudi in različnih navad lahko naredi čudež. In morda naslednjič, ko boste zgodaj zjutraj hodili ob obali, ne boste iskali praznega mesta za brisačo, temveč le že uživali v miru, ki ga ponuja prebujajoče se morje.

Zaradi teh štirih stvari Slovencev ne marajo na Jadranu

Objava To na plaži skoraj izključno počnejo samo Slovenci – in Hrvati se zgražajo se je pojavila na Vse za moj dan.