Soroševa NVO zdaj krivi čokolado za krčenje gozdov – Naključje tik pred glasovanjem v EU?

Zadnje poročilo nevladne organizacije Global Witness, ki jo v večini financira tudi Soroševa fundacija, nas opozarja na “šokantno” povezavo med priljubljenimi čokoladami – od Marsa do KitKata – in krčenjem pragozda v Liberiji. Po njihovih besedah so veliki proizvajalci kot Nestlé, Hershey in Mondelez krivi za uničenje 250.000 hektarov gozda med letoma 2021 in 2024. 

Poročilo je objavljeno prikladno ravno v času, ko se Evropski parlament pripravlja glasovati o morebitni odložitvi uveljavitve novega zakona, ki bi do konca leta 2026 prepovedal uvoz izdelkov, povezanih s krčenjem gozdov. Zakon bi od podjetij zahteval dokazilo, da je celotna dobavna veriga (vključno s čokolado) popolnoma sledljiva in brez povezave s krčenjem gozdov – v praksi, v višje cene in manj dostopne sladkarije za navadne potrošnike.

Liberija je dom največjemu preostalemu delu pragozda Zgornje Gvineje, kjer živijo ogrožene vrste, kot so šimpanzi in gozdni sloni. Po poročilu nevladne organizacije Global Witness so nekatere najbolj znane svetovne čokolade “zelo verjetno povezane s krčenjem gozdov v Liberiji” – kljub temu, da proizvajalci trdijo, da delujejo trajnostno.

Omenjena NVO izgubo približno 250.000 hektarov gozda, pripisuje močnemu povečanju nasadov kakavovca zaradi visokih svetovnih cen in slabih pridelkov v sosednjih državah, kar je močno povečalo tudi izvoz liberijskega kakava. Veliki izvozniki kakav kupujejo predvsem prek lokalnih posrednikov, ki ne preverjajo izvora zrn. Tako v dobavno verigo pride veliko kakava iz sveže izkrčenih pragozdov. Podjetja nato ta nesledljiva zrna mešajo s certificiranimi in kljub temu čokolado označijo kot “trajnostno”, so zapisali.

Poročilo Global Witness izrecno omenja korporacije Hershey, Mondelez (Cadbury), Nestlé, Unilever in Mars. Po besedah preiskovalca Charlieja Hammansa te blagovne znamke v velikih količinah kupujejo nesledljivi kakav in s tem prikrivajo ogromen okoljski odtis krčenja gozdov. Očitno gre le še za eno potezo več v širši igri, kjer Sorosovi financiranci diktirajo, kaj bomo jedli, pili in mislili, saj Global Witness v veliki meri financirajo fundacije, kot sta Open Society Foundations in fundacija Pierre Omidyarjeva Luminate.

Foto: EPA

Soroš ni novinec pri tovrstnih akcijah. Z organizacijami Global Witness, Transparency International in Amnesty International je že pred leti zagnal kampanjo Publish What You Pay, ki je bila usmerjena proti rudarski in naftni industriji, Soros pa je bil njen glavni pobudnik in financer. Danes se ista logika širi na področje hrane. Kakav je naslednja tarča: pod krinko “trajnosti” želijo uvesti strožje predpise, ki bodo prinesli višje stroške in davke za velika podjetja, hkrati pa bodo najbolj prizadeli revne kmete v Liberiji, ki se preživljajo s pridelavo kakava.

Foto: EPA

Namesto da bi problem prikazali kot naravno posledico tržnih razmer in povpraševanja, ga Global Witness raje predstavi kot zaroto pohlepnih korporacij. Pri tem pa molči o tem, da so podobne “trajnostne” kampanje že od začetka del iste globalne agende, ki jo je pomagal zagnati prav Soros.

Tanja Brkić