Dobrotnica Fajon poklanja skoraj milijon vašega denarja za obnovo vodovoda v Veliki Kladuši

Če ste mislili, da se bo zapravljanje davkoplačevalskega denarja končalo z javnim zavodom za sodobni ples in financiranjem Abasove teroristične Palestinske oblasti, ste se zmotili. Sredstva se bodo kurila vse do naslednjega marca, najverjetneje pa še dlje, ko bodo Golobovi škodljivci le še tehnična vlada. Slovenska vlada bo skoraj milijon evrov vašega denarja vložila v – projekt Prenove vodovodnega sistema Velika Kladuša (BiH). Ne, to ni šala!

V letnih proračunskih postavkah NRP se je namreč znašla naslednja cvetka: slovenska vlada predlaga vključitev novega projekta Prenova vodovodnega sistema Velika Kladuša (BiH) v Načrt razvojnih programov 2025–2026. Projekt bo usmerjen v posodobitev vodovodne infrastrukture in digitalizacijo upravljanja sistema, z glavnim ciljem zmanjšanja vodnih izgub za 9 odstotkov. Več podrobnosti, ko boste izvedeli, bolj boste jezni.

Vaš denar za bošnjaški vodovod

Javna obrazložitev vlade je, da javno podjetje v Veliki Kladuši trenutno oskrbuje približno 97 % občine, vendar se sooča z izjemno visokimi vodnimi izgubami, ki znašajo kar 59 %. Te so posledica visokih tlakov, neustreznih cevovodov, pomanjkanja prezračevalnih naprav, ročnega beleženja podatkov ter neučinkovitega nadzora sistema. Kljub že izvedenim ukrepom (GIS-kartiranje, SCADA, osnovne DMA-cone) trenutno stanje ne omogoča natančnega prepoznavanja kritičnih območij.

V okviru projekta so predvideni: identifikacija kritičnih območij, nadgradnja GIS-sistema in izdelava hidravličnega modela, satelitsko radarsko slikanje za zaznavanje puščanj, uvedba DMA-con in stalne regulacije tlaka (PMA), posodobitev nadzornega centra, zamenjava vodomerov z daljinskim odčitavanjem, sanacija hidrotehnične infrastrukture ter usposabljanje 10 zaposlenih.

Skupna vrednost projekta znaša 1.811.400 evrov, od tega bo Republika Slovenija prispevala 762.400 evrov nepovratnih sredstev, preostanek pa lokalni in drugi donatorji v BiH (1.049.000 evrov). Projekt se financira iz postavke razvojnega sodelovanja in humanitarne pomoči, zaključek pa je predviden do 31. 12. 2026.

Mestna mošeja v Veliki Kladuši, foto: X

Da, prav ste slišali: slovenski davkoplačevalci bomo plačali 762 tisoč evrov nepovratnih sredstev, da Bošnjakom saniramo vodovod. Vlada v svojem gradivu ne pojasni, zakaj se je za tak korak odločila, zato lahko domnevamo, da gre za balkanski altruizem ali pa morda še vedno mislijo, da živimo v isti državi in da ena socialistična republika pomaga drugi.

V času, ko zbiramo zamaške za otroke z redkimi boleznimi …

Spomnimo: živimo v času, ko za otroke z redkimi nalezljivimi boleznimi zbiramo zamaške, bolniki umirajo med čakanjem na nujne onkološke preglede, pokojnine stagnirajo, davki na plače so najvišji v zgodovini države, normirani espeji so davčno uničeni, povprečen prebivalec Slovenije pa komaj še pride do konca meseca.

Za otorke z redkimi genetskimi boleznimi ni denarja, Foto: FB Društvo Viljem Julijan

V takšni državi bi morali začeti z nujnimi rezi v javno porabo, a dogaja se ravno nasprotno – sredstva pošiljamo v tujino v obliki nepovratne porabe javnega denarja, brez neposredne koristi za Slovenijo. Slovenija projekt financira z nepovratnimi proračunskimi sredstvi, rezultat pa bo izboljšana infrastruktura tuje občine v Bosni in Hercegovini. Slovenski davkoplačevalec od tega nima ne boljše oskrbe z vodo, ne nižjih stroškov, ne infrastrukturnih izboljšav doma.

Spomnimo tudi, da v Sloveniji številne občine še vedno trpijo zaradi zastarelih vodovodov, velikih izgub vode, občasnih pomanjkanj pitne vode in nujnih sanacij po naravnih nesrečah. Kljub temu država namenja skoraj 763 tisoč evrov tujini, namesto da bi sredstva uporabila za domače potrebe. Kaj o tem pravijo župani?

Veliko slovenskih vodovodnih sistemov je dotrajanih, mi pa raje obnavljamo v Bosni, Foto: STA

Pri tem je treba poudariti, da so obljubljene izboljšave glede na velik vložek povsem marginalne. Projekt obljublja zgolj 9-odstotno zmanjšanje izgub, kar je zelo skromno glede na izhodiščno stanje (59 % izgub). Tudi po zaključku projekta bo sistem še vedno izjemno neučinkovit, razmerje med vloženim denarjem in doseženim rezultatom pa vprašljivo.

Slovenska vlada razvojno sodelovanje brez jasnega strateškega interesa Slovenije utemeljuje z okoljskimi in trajnostnimi argumenti, vendar ne izkazuje jasne gospodarske, energetske ali varnostne koristi za Slovenijo. V resnici gre za ideološko in simbolično donacijo, ne pa za naložbo v dolgoročni slovenski interes.

Slovenska vlada, ki se doma spopada s številnimi težavami – tudi takimi, ki jih je povzročila sama – se zelo rada ukvarja s tujimi problemi, predvsem z donkihotovskim bojem z mlini na veter, kjer je že vnaprej jasno, da bo naš vpliv marginalen ali celo škodljiv, vsekakor pa škodljiv za slovenskega davkoplačevalca. Vlada bi reševala krizo na Bližnjem vzhodu, okoljsko krizo in druge globalne izzive, doma pa ne zna poskrbeti niti za to, da ljudje ne bi kot na Kubi stali v dolgih vrstah pred zdravstvenimi domovi, samo zato, da bi se sploh lahko vpisali k osebnemu zdravniku.

Vprašanje za MZEZ

Pojavlja se še en pomislek: takšni projekti ustvarjajo nevaren precedens, da se lahko proračunska sredstva redno usmerjajo v infrastrukturne projekte v tujini, brez da bi prednost dobili domači davkoplačevalci. To dolgoročno zmanjšuje zaupanje v odgovorno upravljanje javnih financ. Takšno “naložbo” v tujini predlaga Ministrstvo za evropske in zunanje zadeve, ki ga vodi Tanja Fajon.

Bomo v prihodnje priča še več podobnim projektom, poleg že znanega financiranja Palestinske oblasti? Bomo vrednot LGBTQ poučevali mlade Sudance? Bomo socializma učili Indijce? Bomo obnavljali električno omrežje v Mjanmaru? Kdaj bo konec takšnih “naložb” in kdo vse jih sploh lahko predlaga?

Na MZEZ smo zato poslali naslednje vprašanje:

I. K.