ARTICLE AD
V življenju pogosto delujemo kot da smo pod nevidnim reflektorjem – ne da bi se zavedali, svoje misli, dejanja in celo oblačila prilagajamo domnevnim pričakovanjem drugih. Sara Logar, diplomirana dietetičarka, naturopatinja in terapevtka Planeta zdravja, se v tokratni kolumni poglobi v staro, a še kako aktualno vprašanje: zakaj nas tako zelo skrbi, kaj si bodo drugi mislili? Skozi osebne uvide in strokovno razlago nas povabi k razmisleku o tem, kako pogosto svoje življenje nezavedno prilagajamo zunanji potrditvi – in kako se lahko korak za korakom vrnemo k sebi, svoji pristnosti in notranji svobodi.
Kolikokrat se ujamemo, da nekaj ne naredimo, ne oblečemo ali celo ne izrečemo, ker nekje v ozadju tiho šepeta misel: »Kaj pa bodo rekli?« Ta glas pogosto nosi obraz mame, soseda, učiteljice ali celo namišljenega občinstva, ki spremlja naše vsakdanje odločitve. A zakaj je tako? Zakaj nam mnenje drugih, še posebej tistih, ki jih morda komaj poznamo, pogosto pomeni več kot lasten notranji občutek?
V ozadju te želje po sprejetosti se skriva starodavna potreba po pripadnosti. Ljudje smo se skozi tisočletja razvijali v skupnostih, kjer je bila vključenost v »pleme« pogoj za preživetje. Biti izločen je pomenilo biti izpostavljen nevarnosti, zato smo se evolucijsko naučili prilagajati, zaznavati signale okolice in skrbno usklajevati svoje vedenje z normami skupine.