Nadpovprečno kakovostno

»Povprečna kvaliteta letošnjih zborov je bila zelo visoka« je standardni stavek, ki ga žirije zborovskih tekmovanj, včasih iz vljudnosti do organizatorjev izrekajo pred vsakim nagrajevanjem. Na 62. izvedbi mednarodnega zborovskega tekmovanja Seghizzi v Gorici pa so tekmovalci tudi izven vljudnostnih izrazov pokazali dosežke, ki potrjujejo resno in poglobljeno delo.

Nagrade so dokazale, da je bilo več zaslužnih zborov in da je žirija na koncu odtehtala detajle. Večino poslušalcev je navdušila predvsem ekspresivnost španskega kandidata: komorni zbor Ainur s Kanarskih otokov je stopil trikrat na oder nagrajencev glavnih kategorij, je prejel nagrado za najboljši program, nagrado občinstva kot najboljši finalist in nenazadnje pomembno priznanje žirije najboljšemu dirigentu (Mariola Rodriguez Suarez, ki je vodila in pela iz stranskega roba zbora, kar je predstavljalo tudi posebnost te skupine), 35. Velika nagrada Seghizzi pa je okronala indonezijski zbor katoliške univerze Parahyangan iz Bandunga, ki je v posameznih kategorijah blestel v izvedbah sodobnih skladb, ki so bile izbrane na tekmovanju v kompoziciji Seghizzi.

Med zbori, ki so odnesli relevantne nagrade, je izstopala madžarska zborovska šola Denesa Szaba, ki že petdeset let vodi otroški in mladinski zbor Cantemus in je dolgi vrsti prestižnih nagrad dodal tokrat prvi nagradi v izvedbi renesančnega in romantičnega programa in priznanje kot najboljši otroški zbor na tekmovanju.

Zelo dobro sta se izkazala tudi akademski zbor Univerze za tehnologijo iz Gdanska (Poljska) in estonska vokalna skupina Vox pUNT. Estonci so blesteli v kategoriji s sodobnim programom in so prejeli tudi nagrado za najboljšega mladega dirigenta (Patrik Sebastian Unt), poljski zbor pa je stopil v finale s svojo muzikalnostjo

V letu Evropske prestolnice kulture je Gorica privabila na tekmovanje trinajst zborov, s katerimi je Seghizzi ponovno dokazal stabilnost svojega mednarodnega ugleda, saj se vsako leto ponaša z nenavadno širokim geografskim razponom: ob omenjenih so kandidati prihajali še iz Slovaške, Kolumbije, Italije, Kitajske, ZDA, Latvije in Moldavije.

Edini italijanski zbor je bila rimska vokalna skupina Minuscolo Spazio Vocale, ki se speecifično ukvarja z jazz in pop glasbo, a se je pogumno odločila za sodelovanje tudi v bolj klasičnih kategorijah.

Slovenskih zborov ni bilo, v programih pa sta se pojavila tako Jacobus Gallus kot Damijan Močnik (skladbi slednjega so izvedli tako španski kot ameriški pevci). Žirijo so sestavljali Božidar Crnjanski, Michal Brožek, Pietro Ferrario, Mario Lanaro in Cornelius Trantow.

Več v današnjem (petkovem) Primorskem dnevniku.