ARTICLE AD
Krvni tlak je ena tistih številk, ki jih pogosto slišimo pri obisku zdravnika, a jim redko posvečamo dovolj pozornosti. V resnici pa gre za ključen kazalnik zdravja srca in ožilja. Visok ali nizek krvni tlak lahko dlje časa poteka brez simptomov, zato je še toliko pomembneje, da vemo, kaj je optimalno in kako ohraniti ravnovesje.

Kaj sploh je krvni tlak in zakaj je pomemben
Dva pritiska v enem zapisu
Krvni tlak je merilo sile, s katero kri pritiska na stene krvnih žil. Merimo ga z dvema številkama: sistolični tlak (zgornja vrednost) prikazuje pritisk v žilah, ko srce bije in potiska kri naprej. Diastolični tlak (spodnja vrednost) meri tlak, ko srce počiva med dvema utripoma.
Vloga krvnega tlaka pri delovanju telesa
Stabilen in uravnotežen krvni tlak omogoča optimalno prekrvavitev vseh organov. Previsok tlak dolgoročno obremenjuje srce, žile in ledvice. Prenizek tlak lahko vodi do omotice, utrujenosti ali celo kolapsa.
Optimalne vrednosti: kaj velja za zdravo
Priporočene vrednosti po mednarodnih smernicah
Za zdravo odraslo osebo velja, da naj bi imel krvni tlak:
- Sistolični tlak: med 110 in 120 mmHg
- Diastolični tlak: med 70 in 80 mmHg
Vrednosti nad 140/90 mmHg že štejejo za visok krvni tlak (hipertenzijo), vrednosti pod 90/60 mmHg pa za nizek tlak (hipotenzijo).
Kaj pomeni “idealni” tlak
Idealni tlak ni enak za vse. Mladostniki imajo lahko naravno nižji tlak, starejši pa nekoliko višjega. Pomembno je predvsem, da vrednosti ne odstopajo trajno in da se dobro počutite. Številka na merilniku ni vse – pomembno je tudi, ali imate simptome.
Kdaj in kako meriti tlak
Pravilna meritev doma
Za natančne rezultate:
- merite zjutraj pred jedjo in pred jemanjem zdravil,
- sedite sproščeno vsaj 5 minut,
- roko položite v višini srca,
- ne govorite in se ne premikajte med meritvijo,
- naredite vsaj dve meritvi z razmikom nekaj minut.
Zapomnite si: enkratna meritev ni diagnoza
Krvni tlak se spreminja skozi dan. Vplivajo nanj stres, prehrana, telesna aktivnost in celo položaj telesa. Pomembni so povprečni rezultati meritev, ne posamezni skoki.
Dejavniki, ki vplivajo na krvni tlak
Prehrana, gibanje in stres
Neuravnotežena prehrana z veliko soli in nasičenih maščob, premalo gibanja in kronični stres pomembno prispevajo k povišanemu tlaku. Po drugi strani lahko spremembe življenjskega sloga že v nekaj tednih opazno izboljšajo stanje.
Dednost in starost
Nekateri ljudje imajo genetsko predispozicijo za višji tlak. Z leti pa elastičnost žil upada, zato je pri starejših zvišan tlak pogostejši. Vseeno to ne pomeni, da ga ne moremo nadzorovati.
Hormonske spremembe in zdravila
Ženske lahko doživijo nihanja tlaka v času menstruacije, menopavze ali nosečnosti. Nekatera zdravila (tudi za alergije, proti bolečinam ali antidepresivi) lahko vplivajo na tlak.
Znaki, da vaš krvni tlak ni optimalen
Simptomi visokega tlaka
Povišan tlak pogosto ne povzroča očitnih težav, kar je tudi njegova nevarnost. Vendar lahko občasno občutite:
- glavobole,
- tiščanje v prsih,
- zamegljen vid,
- razbijanje srca,
- utrujenost.
Simptomi nizkega tlaka
Prenizek tlak se običajno kaže z:
- omotico,
- slabostjo,
- hladnimi rokami in nogami,
- občutkom šibkosti,
- izgubo ravnotežja.
Če ti simptomi trajajo dlje ali se pogosto ponavljajo, se je dobro posvetovati z zdravnikom.
Kako ohranjati krvni tlak v optimalnih mejah
Pravilna prehrana je temelj
Zmanjšajte vnos soli, sladkorja in predelanih živil. Povečajte uživanje sadja, zelenjave, polnozrnatih izdelkov in zdravih maščob. Pomagajo tudi živila, bogata s kalijem – banane, špinača, avokado, fižol.
Redna telesna dejavnost
Vsaj 30 minut hoje, kolesarjenja, plavanja ali druge zmerne aktivnosti na dan pozitivno vpliva na krvni tlak. Ne gre za ekstremne športe, temveč za redno gibanje, ki postane navada.
Spopadanje s stresom
Tehnike sproščanja, kot so dihalne vaje, meditacija, joga ali preprosta večerna rutina brez ekranov, pripomorejo k znižanju pritiska in boljšemu spancu.
Uživanje tekočine in odpoved alkoholu
Dnevno popijte dovolj vode. Alkohol, predvsem v večjih količinah, zvišuje krvni tlak in obremenjuje srce. Če ste vajeni dnevnega kozarca vina, se posvetujte z zdravnikom.
Redni pregledi in merjenja
Tudi če se počutite dobro, si tlak občasno izmerite. Še posebej, če ste starejši od 40 let ali imate druge dejavnike tveganja.
Kdaj poiskati pomoč
Če je vaš tlak pogosto nad 140/90 ali pod 90/60 mmHg, se o tem pogovorite z zdravnikom. Prav tako ob pojavu hujših simptomov – bolečin v prsih, omedlevice, hudega glavobola ali zmedenosti.
Zdravljenje je lahko življenjskega pomena. Veliko ljudi jemlje zdravila za nadzor tlaka, vendar uspešno tudi s pomočjo sprememb življenjskega sloga. Ključ je v zgodnjem ukrepanju.
Optimalni tlak pomeni več kot le številko
Zdrav krvni tlak ni samoumeven. Ni nekaj, na kar pomislimo vsak dan, dokler ne nastopijo težave. Prav zato je vredno poznati lastne vrednosti, jih spremljati in razumeti, kako nanje vpliva naš vsakdan. S tem ne ohranjamo le zdravja srca, temveč celotnega telesa in kakovosti življenja.
Objava Poznate optimalni krvni tlak? se je pojavila na Vse za moj dan.