Poraba električne energije zaradi umetne inteligence raste

Alex de Vries-Gao z Vrije Universiteit v Amsterdamu je v okviru svoje doktorske disertacije ocenil, da bo do konca letošnjega leta umetna inteligenca po porabi električne energije prehitela rudarjenje bitcoina. Slednjega smo v preteklosti večkrat izpostavljali kot pomembnega porabnika energije in na pol zares ocenjevali, na katero mesto med državami bi se uvrstil s svojo potratnostjo. Umetna inteligenca, ki je v začetku tega leta trošila okrog 20 odstotkov vse energije za podatkovne centre, bo do konca leta svoj delež povečala na polovico. Rezultate raziskave je objavil v prestižni reviji Joule. Do leta 2030 pa bi se lahko svetovna poraba električne energije povečala za 25 odstotkov samo na račun umetne inteligence, podatkovnih centrov in rudarjenja bitcoina. Vpliv na podnebje je seveda precej odvisen od lokacije, saj so viri električne energije po svetu močno različni. V Sloveniji na primer prevladujejo nizkoogljični viri, precej drugače pa je na Poljskem. Tehnološki velikani, kot sta Google in Microsoft, sicer podrobno poročajo o porabi električne energije, učinkovitosti in pogosto tudi o viru te energije, a porabe ne razčlenijo na umetno inteligenco in drugo. Zato je moral de Vries-Gao porabo oceniti iz drugih podatkov, denimo iz proizvodnje čipov, poslovnih poročil in ocen analitikov. Umetni inteligenci se utegne zgoditi Jevonsov paradoks. Ko postaja čedalje učinkovitejša, torej posamezna uporaba potrebuje manj energije, se bo skupno povpraševanje toliko povečalo, da bo skupna poraba električne energije čedalje večja. Prvi znaki, da se to dogaja, se že kažejo. Google je na primer lani prekršil dolgoletni trend in je prvikrat občutno povečal porabo električne energije. Podatkovni centri trenutno trošijo dober odstotek svetovne porabe električne energije.[st.slika 75542]