7. junij in dan izgnancev v Brestanici: spomin, ki naj nikakor ne izgine

V soboto, 7. junija 2025, bo v Brestanici znova oživel spomin na eno najtemnejših poglavij slovenskega naroda. Društvo izgnancev Slovenije 1941–1945 bo ob dnevu izgnancev organiziralo dan odprtih vrat, postavilo razstavo ob 80. obletnici vračanja iz izgnanstva in pripravilo prireditev na dvorišču grajskih hlevov in konjušnic, kjer je nekoč stalo največje zbirno taborišče za izgon Slovencev.

Izgnanci, Brestanica

Spomin, ki zahteva glasnost in pozornost

Brestanica kot simbol izgona in vrnitve

Brestanica ni samo lokacija na zemljevidu – je simbol. V času nacistične okupacije je na njenem grajskem posestvu delovalo največje zbirno taborišče, kjer so Nemci pripravljali Slovence na prisilni izgon. Tisoči družin, otrok, mater in starejših so tam čakali na vlak, ki jih je popeljal v neznano. Večinoma v Nemčijo, kjer so jih prisilno vključili v delovno silo ali razselili po vaseh in mestih.

80 let pozneje bo ta prostor znova poln ljudi. Tokrat ne v strahu, temveč v spoštovanju.

Odprtost taborišča in razstava za javnost

Dostopna zgodovina, ki jo je treba videti

Taborišče v Brestanici bo 7. junija odprto za vse obiskovalce med 10. in 14. uro. Na voljo bo voden ogled notranjosti, kar obiskovalcem omogoča, da vstopijo v prostor, ki je zaznamoval življenje številnih Slovencev. Poleg ogleda prostorov bo na voljo razstava o vračanju iz izgnanstva – zgodbe, fotografije, dokumenti in osebni predmeti tistih, ki so se iz pregnanstva vrnili leta 1945.

Gre za zgodovinsko gradivo, ki ga ne najdemo v učbenikih, ampak med ljudmi – zato je vsako pričevanje dragoceno.

Družabni del z močno simboliko

Druženje članov društva in svojcev

Po uradnem delu in ogledu razstave bo na dvorišču taborišča sledilo sproščeno druženje ob pogostitvi. Druženje članov Društva izgnancev Slovenije, njihovih otrok, vnukov in podpornikov bo pomemben del dneva. Tovrstni dogodki omogočajo, da se izkušnje ne ohranijo zgolj v dokumentih, temveč zaživijo v pogovorih, spominih in neposrednem stiku.

Med generacijami se bo stkala nevidna nit spomina – kar se ne pove naprej, sčasoma izgine. Prav zato so taka srečanja neprecenljiva.

Razstava o nasilju nad slovanskimi narodi

Grad Rajhenburg kot prostor zgodovinske zavesti

Tisti, ki si še niso ogledali razstave Društva izgnancev o fašističnem in nacističnem nasilju nad slovanskimi narodi, bodo imeli priložnost za obisk grajske razstave. Grad Rajhenburg, ki se že vrsto let razvija v eno najpomembnejših spominskih točk slovenske zgodovine 20. stoletja, hrani razstavo, ki presega meje Slovenije.

Razstava je pomemben prispevek k razumevanju širšega konteksta nacističnega preganjanja in sistematičnega raznarodovanja, ki je prizadel predvsem slovanske narode – in med njimi Slovence na poseben način.

Zgodovina, ki postane osebna

Spomin, ki ni samo del preteklosti

Obisk takšnih dogodkov ni zgolj zgodovinska gesta, temveč tudi osebno dejanje. Izkušnje izgnanstva so še vedno prisotne v številnih slovenskih družinah – v pričevanjih babic, starih pisem, spominov na izgubljeno otroštvo v tujem jeziku.

Ob 80. obletnici vračanja iz izgnanstva se pokaže, da je minilo komaj eno človeško življenje – ne stoletja. Zato je dolžnost družbe, da ohranja spomin, ne kot okostenelo preteklost, temveč kot živo opomnik, kako hitro lahko svoboda postane privilegij.

Pomen zgodovinskega spomina za prihodnost

Mlajšim generacijam je treba zgodbo predati naprej

Izgon Slovencev med drugo svetovno vojno ni bil naključje, ampak načrtno etnično čiščenje. Takšna zgodovinska dejstva morajo imeti prostor tudi v javnem prostoru – ne zato, da bi gojili sovraštvo, temveč da bi ohranili zavest.

Mladi morajo razumeti, kaj pomeni izgubiti dom zaradi tuje okupacije, ker prav zavest o ranljivosti naroda ustvarja močnejšo vez s skupno prihodnostjo. In prav takšni dogodki, kot je dan izgnancev, to omogočajo.

Objava 7. junij in dan izgnancev v Brestanici: spomin, ki naj nikakor ne izgine se je pojavila na Vse za moj dan.