PLEČNIK IN A-CAPPELLA 2025 na vrtu pred Plečnikovo hišo v Trnovem

Recenzija 2. od petih vokalnih koncertov v Ljubljani:

PLEČNIK IN A-CAPPELLA 2025 na vrtu pred Plečnikovo hišo v

Trnovem: Slovena Voices iz Slovenije

Piše: Franc Križnar

Vabilo in …

Že šesto sezono zapored (2020 →) prireja v Ljubljani med glasbo in arhitekturo agencija-glasbeni management Im.puls (zanjo Niko Houška) prebrane in odbrane vokalne koncerte. Kot že naslov ciklusa pove, gre za prepletanje slovite arhitekture Jožeta Plečnika (1872-1957) in vokalne (ansambelske in zborovske) glasbene umetnosti. Tokrat (2. jul.) je na vrtu Plečnikove hiše v Trnovem (Karunova 4-6) nastopil vokalni ženski kvartete (a cappella, torej brez spremljave) Slovena Voices iz Slovenije. V njem pojejo Zvezdana Novaković ZveN (ki je tudi umetniška voditeljica ansambla, avtorica-skladateljica in aranžerka, napovedovalka), Ana Čop, Patricija Škof in Eva Poženel.

… začelo se je še podnevi …

Njihov nastop se je na prostem pričel še ob dnevu, da bi s sporedom kresnih pesmi in pesmi, posvečene temu festivalu(krstna izvedba!), raznih napevov in najbogateje prikazanemu bolgarskemu repertoarju in s kar tremi dodatki opozorili, prikazali in nas povsem prepričali. Gre za njihovo edinstveno in specifično performativno izražanje in iskanje resonirajočega petja odprtih glasov. To je terjalo njihovo posamično in skupno raziskovanje ljudskih pesmi slovanskih, balkanskih in tudi slovenskih kultur. Šlo je tudi in predvsem za preučevanje avtentičnega petja in pevcev iz Bolgarije, Belorusije, Srbije, Bosne in Hercegovine, Poljske, Hrvaške in Slovenije. Rezultat tega dela generatorke ansambla Z. Novaković ZveN in celotnega ansambla je obogaten tudi z njenimi avtorskimi skladbami, pesmimi; vse seveda na osnovi tako različnih ljudskih pesmi in vseh v izvirnih (tujih) jezikih. Posebnost njihovega kvartetnega in solističnega petja pa je v specifični tehniki odprtih glasov. Ti tudi odzvanjajo in jih bogatijo z okraski in drugimi (vokalnimi) posebnostmi slovanskih in balkanskih kultur; vse od davne antike naprej pa prav do dandanes. V njihovih izvedbah se srečujeta starodavno in sodobno. Sodobna klasična kompozicija pa se prepleta celo z jazzovskimi harmonijami pa še improvizacijo in s tradicionalnimi zvoki.

… zaključni aplavz …

Še najbližja vsem tem oznakam nastopa ansambla Slovena Voices je repertoar slovenske ljudske pesmi iz Bele Krajine. Tudi začele so ga vse štiri umetnice s spontanim prihodom med petjem na oder. Kresna kot belokranjska ljudska in v obdelavi ZveNa je doživela uvodni pohod, potem pa so izzvenele še bolgarska, litvanska in finska kresna pesem. Po krstni izvedbi pesmi, posvečeni (temu) festivalu, smo v sklopu raznih napevov slišali še Dajbogec (avtorsko delo glasbe in besedil ZveN) in belorusko ljudsko Rečanko, ki jo je za ansambel priredila beloruska pianistka Katerina Ledokova. In tudi ta je na tem ljubljanskem glasbenem, vokalnem odru doživela prvo izvedbo. Samosvoja je bila uglasbitev in aranžma ZveN-a prve slovenske (protestantske) pesmi našega Adama Bohoriča Jutranja kot predstavnica zimskega solsticija. Da bi umetnice sklenile tale programski sklop še z eno od belokranjskih ljudskih pesmi (spet ZveN) Aj zelena je vsa gora. V zadnjem programskem bloku pa je sledilo še pet bolgarskih ljudskih pesmi in še trije dodatki. Te sta podpisala Bolgar Filip Kutev in »naša« ZveN.

… Z. Novaković ZveN

Visok vokalni standard je s prav vsemi izvedbami in repertoarjem (izvirniki in priredbe) pokazal na aktualnost naše in tuje vokalne (re-)produkcije. Nevsiljene primerjave pa so spet in ponovno opozorila na kvaliteto enih in drugih. Pri tem pa je gonilna vloga Zvezdane Novaković ZveNa nedvomno na prvem mestu. Umetnica je zagotovo tista, ki še vedno vleče vse niti sicer odličnega ženskega vokalnega kvarteta. Ansambel Slovena Voices pa je zasedba, ki navkljub tejle prvi predstavitvi pri nas nasploh, samo utrjuje visoko raven tako festivala, vseh njenih petih izvajalcev (poleg Slovena Voices) so to še Zbor dunajskih deklic (Wiener Chormädchen) iz Avstrije, vokalna skupina 4GIVEN iz Slovenije, kvartet AS iz Slovenije in Komorni zbor Vikra iz Trsta, Italije. Poleg Plečnikove hiše v ljubljanskem Trnovem pa so s Plečnikom povezani še ž. c. sv. Frančiška Asiškega v ljubljanski Šiški, (Plečnikov) paviljon na ljubljanskem Kongresnem trgu, velika čitalnica ljubljanskega NUK-a in ž. c. sv. Cirila in Metoda za ljubljanskim Bežigradom.