ARTICLE AD
Recenzija Haydnovega oratorija STVARJENE na velikem odru Gallusove
dvorane ljubljanskega Cankarjevega doma
SL-1
Piše: Franc Križnar

73. Ljubljana festival in Haydnov oratorij Stvarjenje
V okviru letošnje 73. edicije Ljubljana festivala smo že takoj na njegovem samem začetku doživeli enega vrhuncev le-tega. Ta (Festival) bo sicer trajal vse tja do 12. sep. pa že tak uvod! Bravo umetniškemu vodji in direktorju LF Darku Brleku! Vsaj tole je bil strel za čisto desetko! Po napovedih smo pričakovali koncertno ali vsaj polscensko izvedbo znamenitega Haydnovega oratorija Stvarjenje/Die Schöpfung. Videli in slišali pa smo pravo scensko epopejo tega dve uri trajajočega vokalno inštrumentalnega dela (1798-1808). Gre za skladateljevo kronsko programsko delo, potem, ko je že imel za seboj slavo »očeta« godalnega kvartete in več kot sto simfonij. Ker je bil skladatelj globoko veren, je lahko napisal nenavadno navdihnjeno in veličastno religiozno delo. V njem je spregovoril glas genija, ki je na pragu smrti videl druge in večje svetove. Uvodni oris kaosa pa se prelije v (programsko) simfonično pesnitev, ki že spada v naslednje pa še v kakšno naslednje stoletje. Avstrijski skladatelj Franz Joseph Haydna (1732-1809) pa ga je videl in slišal že tako zgodaj?
Avtor besedila-libretist ali neke vrste ustrezni najditelj in kompilator Haydnove uglasbitve besedila je Anglež Liddell. Ta je napisal 3-delno delo od uvoda in (uvodnega ) kaosa prek šestih dni božje stvaritve sveta do Adama in Eve (v Raju). Orkestralni del je bil izveden operno profesionalno v orkestrski jami, na odru in po dvorani pa je tekla celotna zgodba. Organizator je izdal celoten libreto v tisku, mi pa smo v dvorani lahko spremljali nadnapise v slovenskem in angleškem jeziku. Kajti izvedba je tekla v izvirni nemščini. Že uvertura sama, ki jo podpira digitalna inscenacija, je zgovorna zvočna podoba, ki slika, kako je svet iz kaosa prešel v red in kako se je tema spremenila v svetlobo. Zaradi povsem zvočnega slikanja v tej uverturi in v naslednjih sekvencah in ki v glasbeni govorici posnema živalske glasove, je Haydn sledil celotni zgodbi stvaritve sveta v šestih dneh. Vse to je vpeto v zgovorno in mogočno glasbeno govorico, kajti ta je res dobesedna. V njej prevladuje duhovna lepota, poudarjena pa je še skladateljeva izredno visoka raven liričnega pisanja v arijah, recitativih in zborih. Kljub temu pa Haydn ostaja večinoma orkestrsko izpovedani avtor.

Haydn, Stvarjenje, izvajalci
Izvajalci tokratne ljubljanske Haydnove vokalno inštrumentalne freske Stvarjenje so bili La Fura dels Baus z umetniškim vodjem in režiserjem Carlosom Padrisso in šefom dirigentom Josepom Vicentom. Vsi po vrsti,zlasti pa še orkester z nekaterimi zvrstnim solisti (flavta, klarinet, fagot, …) pa so več kot podčrtali vseh osem stavkov v treh delih: uvod: predstavitev kaosa, prvi, drugi, tretji in četrti dan (1.), 5. in 6. dan (2.) in Adam in Eva v raju (3.); kot že rečeno, sta bila poleg finalnega vrhunca še najmanj dva, na koncu 4. in 6. dneva.
Zasedbo na tokratni predstavi in ne le scenski postavitvi Haydnovega oratorija Stvarjenje so podpisali asistent režiserja in inšpicient Pau Domingo, koreografinja Mirela Romero, kostumografinja Aitziber Sanz, avdiovizualni ustvarjalec Marc Molinos, oblikovalec aplikacije Kalliope Damia Duran, v produkciji Bonvehi Arts & Events, izvajalci (zahtevnega) vrvnega sistema Anigami S. L ter menedžer Meritxell Viñas. V Simfoničnem orkestru avditorija Alicante ADDA je kot koncertni mojster igral kot (prvi) violinist nam dobro znani »Ljubljančan« Benjamin Ziervogel. Še ena zvezda večera pa je bil naš Zbor Slovenske filharmonije z umetniškim vodjem in dirigentom Sebastjanom Vrhovnikom in solistko, mezzosopranistko iz tega zbora Ano Potočnik.

… eden začetnih množičnih prizorov z Zborom SF …
Poleg številnih in kar najbolj raznolikih množičnih prizorov – zanje je našel aktualni režiser kar precej »skrivnih« mest našega Gallusovega odra CD pa tudi zunaj njega (parter, kor oz. balkon ob orglah za zbor) – so bili še najbolj izpostavljeni številčni prizori in s pravo vragolijo tveganja z vrvnimi škripci. Teater je bil poleg že omenjene glasbe res popoln.

…trije pevski protagonisti na koncu …
Pravo poglavje zase pa so bili predvsem vsi trije solistični pevci in igralci. V kar nekaj scenah »z vodo« so s petjem in vsemi vrstami (odrskih) vragolij presenetili sopranistka Alba Fernandez-Cano, tenoristViktor Sordo in baritonist Toni Marsol. Njihovo predvsem zahtevano statično (koncertno) petje se je prelevilo v odlične odrske kreacije. Tudi te so od njih zahtevale prenekatero netipično haydnovsko kreacijo, pri kateri pa pevske primarne zahteve niso čisto nič izostale.
Še predno smo doživeli zaključni aplavz pa ne moremo še mimo nekaterih avtorjev izvirne produkcije slovitih gostov: glasbeni vodja Laurence Equilbey in La Fura dels Baus, (še en) umetniški vodja in režiser Carlus Padrissa, koreografinja M. Romero, kostumografinja Clara Sula, (isti) avdiovizualni ustvarjalec M. Molinos, Orkester Insula, kot producent pa še številčni koproducenti: Ludwigsburški grajski festival, Filharmonija na Labi, La Fura dels Baus, / Ludwigsburger Schlossfestspiele, Elbphilaharmonie Hamburg idr.

… in še z dirigentom J. Vicentom
Kvalitetna gledališka glasbena predstava tudi po teh dosežkih kar kliče še po kakšni drugi in podobni mednarodni afirmaciji vseh navedenih. Številčni pozitivni in kvalitetni prispevki kar kličejo po še čem več kot po njihovi tokratni ljubljanski prezentaciji. Kajti vse skupaj je bilo v Ljubljani mnogo več kot pa bi lahko pripisali kakšni rutini, kakšnemu mimogrede odkljukanemu dogodku in še čemu. Več kot vredno ogleda in prisluha!