Otoški čudež brez avtomobilov, kjer se Slovenci počutijo kot doma

Med Šibenikom in odprtim Jadranom leži otok, ki kljub skromnosti nosi v sebi tisto, kar številni iščejo – mir, naravo in občutek časa, ki se je ustavil. Kaprije, skrit dragulj šibeniškega arhipelaga, ni le zatočišče za navtike. V zadnjih letih ga kot svoj počitniški pristan vedno pogosteje izbirajo tudi Slovenci.

Otok Kaprije, Dalmacija

Otok, kjer ni hrupa. In to ni pretiravanje

Kaprije so otok, na katerem ni avtomobilov. Že ta podatek pove veliko o značaju kraja. Edino naselje na otoku nosi isto ime – Kaprije. Tu ni prometa, ni vrveža, ni trgovinskih centrov. Obstaja samo ritem morja, hoje in tišine. Otok je majhen, a razvejan, posejan z vinogradi, potkami, oljčniki in zalivi, do katerih vodijo ozke kamnite steze, ki jih domačini uporabljajo že stoletja.

Tisti, ki Kaprije obiščejo prvič, pogosto rečejo, da se jim zdi, kot da je otok ostal tak, kot je bil. In prav v tem je njegova največja vrednost. Naravno okolje, skromna arhitektura in življenje, ki se ne hiti, ustvarjajo edinstven prostor za tiste, ki iščejo nekaj drugačnega. In prav zato je otok vedno bolj priljubljen tudi med Slovenci, ki v njem najdejo alternativo bolj razvpitim dalmatinskim destinacijam.

Zgodovina tišine in preživetja

Kaprije niso bile vedno del počitniških brošur. Prvi val poselitve sega v 15. stoletje, množičnejši prihod ljudi pa v 16. stoletje, ko se je pred turškimi napadi tja zateklo šibeniško prebivalstvo. Otok je bil stoletja otok ribičev, vinogradnikov in tlačanov. Njegova kulturna krajina še danes odraža skromnost, prilagajanje in spoštovanje do zemlje in morja.

Ribe – vedno sveže, če vreme dopušča – ostajajo vsakdanji del prehrane, stari vinogradi še vedno dajejo grozdje, domače oljčno olje je ena od tistih malih razkošij, ki jih Kaprije ponuja brez promocijskih parol.

Slovenci na Kaprijah: zakaj nas privlači prav ta otok?

Slovenska prisotnost na Kaprijah ni novost. Nekateri so tam kupili hišo, drugi si vsako leto najamejo apartma, tretji pridejo s svojo jadrnico. Razlogi so podobni: ni gneče, ni avtomobilov, ni turističnega hrupa. V ospredje pride tisto, kar Slovenci pogosto iščejo – pristen stik z naravo, kulinarika, mir in varen prostor za družine.

Kaprije so postale destinacija za tiste, ki ne potrebujejo animacije, temveč pogled na ribiča, ki čisti mrežo. Ali večer, ko v konobi s preprostim jedilnikom postrežejo belo ribo, ki je še zjutraj plavala ob pomolu.

Luka sv. Petra – zaščiteno srce otoka

Največje zavetje na Kaprijah predstavlja luka sv. Petra, zaščiten zaliv na jugozahodni strani otoka. Navtiki jo poznajo kot varno, mirno pristanišče, razen v primeru tramontane ali maestrala. Tam lahko privežejo dvajset plovil na pomol in še dodatnih dvajset na boje.

Prav luka sv. Petra je razlog, da so Kaprije pomembna postaja številnih jadralskih poti. Mnogi Slovenci, ki se s svojo barko odpravljajo proti Kornatom ali Visu, se tu ustavijo, napolnijo zaloge, a pogosto tudi ostanejo dan ali dva dlje, kot so načrtovali.

Kaj ponuja naselje Kaprije?

V naselju je mogoče najti vse osnovne storitve: ambulanto, pošto, bankomat, trgovino in več gostinskih lokalov. Konobe ponujajo ribe, školjke, rižote in domače vino. Ni fine dine kulture, a je gostoljubnost vedno prisotna.

Nad naseljem stoji cerkev svetega Petra, zavetnika otoka, obkrožena z obnovljenimi starimi hišami. S hribčka se odpira pogled na arhipelag, sončni zahodi pa so med najlepšimi daleč naokrog.

Kaprije

Gigina glavica in skriti zalivi

Najvišja točka otoka je Gigina glavica – 129 metrov nadmorske višine ni veliko, a pot do vrha je tisto, kar šteje. Pohod traja približno 45 minut, pot pa vodi mimo kamnitih zidov, fig, borovcev in ostankov starih kmetij. Z vrha se odpira pogled na šibeniški arhipelag in notranjost Dalmacije.

Zalivi so posebna zgodba. Na severozahodu je Remetić, na jugu Mala in Velika Nozdra, na vzhodu Medoš. Večina zalivov ni zaščitenih pred jugom, a so zato toliko bolj idilični ob mirnem vremenu. V nekaterih zalivih so boje za sidranje, v dveh – Medoš in Mala Nozdra – pa delujeta celo restavraciji, ki ju je mogoče doseči samo s čolnom.

Kam po zavetje, če piha jugo?

Zaliv Vanjska je prava izbira. Leži na jugovzhodnem delu otoka in nudi najboljše naravno zavetje pred jugovimi sunki. Tam lahko varno sidrajo tisti, ki ostajajo več dni ali želijo noč preživeti na barki brez skrbi.

Neponovljivo, a ne zaradi luksuza

Kaprije niso luksuzna destinacija. Tam ni resortov, ni jaht z zabavami do jutra, ni plaž z ležalniki in koktajl barov. Kaprije so v osnovi skromen, tih otok – kot plašen popek Jadrana, ki se razcveti le tistim, ki pristopijo spoštljivo in brez pretvarjanja.

Ravno zato pa ta otok mnogi obiskovalci, med njimi vedno več Slovencev, doživljajo kot svoj drugi dom. Ne gre za odklop – gre za ponovni priklop. Na zemljo, morje in stik s preprostostjo, ki jo sodobni svet pogosto zaduši.

Objava Otoški čudež brez avtomobilov, kjer se Slovenci počutijo kot doma se je pojavila na Vse za moj dan.