Opazovanje živali na potovanjih – primeri dobrih in slabih praks

Verjetno si vsakdo želi videti kakšno eksotično žival tekom potovanja. Midva sva gotovo med tistimi, ki potujejo tudi zaradi živali. A ni super, da greš v Avstralijo in vidiš kenguruja in koalo. Ali pa recimo papige, opice, kače v Amazonskem pragozdu. Pa kite in delfine v morju. Nama je to ena glavnih atrakcij na potovanjih. A žal turizem ni vedno nedolžen – še posebej, ko gre za živali. Po svetu obstaja ogromno “atrakcij”, ki temeljijo na izkoriščanju živali za zabavo turistov, pri čemer so resnične razmere pogosto skrite za lepimi fotografijami in zavajajočimi opisi. Zato sva se odločila napisati tale prispevek, kjer bova izpostavila nekaj slabih izkušenj, katerim se je vredno izogniti in nekaj dobrih primerov, kako lahko vidiš žival v naravnem okolju brez trpinčenja.

Safari je gotovo najboljši primer odgovornega turizma do živali

Opazovanje živali na potovanjih

Seveda si vsak želi videti kakšno zanimivo žival tekom potovanja. Ampak vedeti je tudi treba, da so živali pač divje in da hodijo naokoli po svojih občutkih. Kar pomeni, da srečanje z njimi v naravi ni vedno garantirano. In ravno zaradi tega imamo po svetu živalske vrtove, zavetišča za živali in podobno, kjer je praktično zagotovljeno, da boš žival videl. Ampak, ali to res šteje? Ali je to res enako? Nama gotovo ni. Če vidiva žival v ogradi, po možnosti priklenjeno je to čisto nekaj drugega, kot pa da jo naključno srečaš na kakšnem trekingu. Veselje je bistveno večje in nimaš slabe vesti, da si ogleduješ žival, ki itak nima kam it. Seveda pa moraš imeti malo sreče, da jo vidiš. Zato je pametno že prej prilagoditi pričakovanja. Če želiš etičen ogled živali, potem navadno le-ta ni zagotovljen.

Prvo pravilo safarijev: nikamor brez daljnogleda!

Slabe prakse, ki jih je dobro prepoznati (in se jim izogniti)

1.) Fotografiranje z divjimi živalmi

Ena najbolj znanih in razširjenih praks je fotografiranje s tigri v Aziji (Tajska). Na prvi pogled se zdi, da so tigri mirni in vajeni ljudi, v resnici pa so pogosto omamljeni ali fizično zlomljeni, da ne predstavljajo nevarnosti. Saj je logično. Tiger je divja žival, ki se jo načeloma ljudje precej bojijo. Kako bi potem tak tiger mirno sedel in se fotografiral? Pa niso samo tigri tarča takih fotografij, tudi levi in še kakšne druge živali. Sledilka na Instagramu nama je napisala, da so podobno zadrogirani tudi varani na otoku Komodo v Indoneziji. Ali pa kakšni levi, gepardi v raznih zavetiščih v Afriki.

Trpljenje živali ni vredno tvoje fotografije. Z njo samo dokazuješ, da ti ni mar za žival.

Enega primera se res dobro spomnim: v Tuniziji smo bili v puščavi, ne spomnim se več točno kje … in je do nas prišel nek domačin, ki je imel puščavsko lisičko v rokah, z verigo okoli vratu. Ponujal nam je, če bi se želeli fotografirat z njo. Meni se je srce lomilo, ko sem to videla. Uboga žival! Ujetnica in zelo očitno se z njo ne ravna najlepše. V tistem trenutku nisva mogla narediti kaj dosti za to lisičko. Možaku sva povedala, da je to kruto in da naj se čim prej spoka stran.

Sončni zahod v Sahari, Tunizija

2.) Jahanje slonov, kamel, osličkov

Podobno problematično je jahanje slonov v državah, kot sta Tajska in Indija. Sloni niso fizično prilagojeni nošenju ljudi – njihova hrbtenica in sklepi zaradi tega močno trpijo. Preden postanejo “ubogljivi”, so pogosto izpostavljeni krutemu treningu, znanemu kot phajaan, ki vključuje psihično in fizično nasilje.

jahanje slonov na Tajskem – midva sva si premislila, ko sva videla, kako so osedlani

V Evropi se pogosto spregleda jahanje osličkov na Santoriniju, kjer ti majhni in šibki živali vsak dan prenašajo težke turiste po strmih kamnitih poteh, pogosto brez dovolj vode, sence ali počitka. Posledice so poškodbe hrbtenice, izčrpanost in prezgodnja smrt.

Tudi jahanje kamel zna biti problematično. Načeloma so kamele prilagojene za jahanje in prenašanje tovorov. Tu gre bolj za vprašanje, kako skrbijo za njih, kadar turistov ni v bližini. Midva sva jahala kamele v Maroku in še enkrat v Tuniziji. V Maroku sva bila najbolj sveža popotnika in nisva opazila, da bi bile kamele slabo tretirane (morda tudi niso bile). V Tuniziji nama je bilo to veliko bolj neprijetno, ampak sva bila v skupini in je bil to del programa, tako da sva nekako popustila.

V Saharo na kameljem hrbtu, Tunizija

3.) Plavanje z delfini, kiti itd

Ali ne bi bilo čudovito plavati s kiti in doživeti njihovo velikost od blizu? Ali pa plavati, obdan z jato delfinov, ki nagajivo skače iz vode? Zveni sanjsko, kajne? Ampak, da to dosežeš, je pa v naravi precej težko. Zato pogosto pride do slabih praks tudi v primeru vodnih živali. Kot že omenjeno, plavanje z delfini pogosto pomeni pravi pregon jate delfinov z motornimi čolni. Ko recimo vodič/voznik čolna opazi delfine, se požene za njimi, delfini pa navadno preplašeno odplavajo stran. Če je čolnov več, jih lahko malo omejijo, da se delfini ustavijo, turisti pa skočijo med njih in “plavajo z delfini”. Ne samo, da je to stresno za delfine, propelerji motorjev jih lahko poškodujejo, hkrati pa se zaradi tega pregona lahko spremeni obnašanje delfinov. Recimo na Mavriciju so bili nekoč delfini vsako jutro v določenem zalivu. Sedaj pa jih skorajda ni več, saj so se umaknili zaradi motornih čolnov.

Ogled delfinov na Mavriciju s kajakom

Problematično je tudi hranjenje živali. Recimo na Filipinih lahko vidiš kitovce in greš lahko tudi plavat z njimi. Ampak to zato, ker jih vsako jutro tam hranijo in so se živali tega navadile. To spremeni njihovo obnašanje in nekako niso več divje živali, ne iščejo si več svoje hrane, ampak se zanašajo na hranjene. Malo boljši primer je recimo ogled morskih psov v Južni Afriki. Tam jih ne hranijo, v vodo samo zlijejo neko ribjo čorbo, da jih vonj privabi bliže k ladji. Ko ugotovijo, da hrane ni, eventuelno odplavajo. Ni idealno, je pa veliko boljše tako.

Morski pes, ko se požene za vabo

4.) Predstave z živalmi

Posebno poglavje so predstave z delfini in orkami. Čeprav delujejo zabavno (sploh za otroke), so te živali v resnici ujetnice, bivajo v majhnih bazenih s čisto premalo prostora, daleč od naravnega okolja. Triki, ki jih izvajajo, so rezultat prisile in pomanjkanja hrane, stres pa pogosto vodi v bolezni in agresivno vedenje. Da ne govorim o plavanju z delfini. Sodelavec mi je pred časom navdušeno razlagal, kako načrtuje potovanje na Kanarske otoke z družino in da je vnaprej rezerviral ogled nekega nastopa z delfini – za otroka. Takoj sem mu povedala, da se s tem ne strinjam in da so živali tam v slabem stanju, mučene, da izvajajo vse te trike. Tekom potovanja je sicer vseeno šel na ogled (če je pa že imel vstopnice), je pa potem tudi sam priznal, da mu je bilo neprijetno to gledat – sploh, ko je vedel ozadje vsega skupaj.

Ne smemo pozabiti niti na cirkuse z živalmi, kjer so živali zaprte v kletkah, izpostavljene neprimernim razmeram in prisiljene izvajati nenaravne gibe, zgolj za človeško zabavo.

To je tako zelo narobe!
Vir fotografije: Pixabay

Kako preveriti, ali organizacija deluje etično?

Vedeti je treba, da niso vsa zavetišča ali živalski vrtovi slabi. Mnogi dejansko opravljajo pomembno in plemenito delo, ko pomagajo npr. ranjenim živalim do rehabilitacije in jih pripravijo na vrnitev nazaj v naravo. Se pa zgodi, da se kakšna žival ne more vrniti v naravo. Je morda preveč poškodovana in ne bi preživela, ali pa preveč navezana na človeka, da si sama ne bi znala poiskati hrane. Take živali potem ostanejo v zavetiščih/živalskih vrtovih in so lahko na ogled turistom. Kot popotniki imamo moč izbire – in s tem odgovornost. Preden obiščeš katerokoli atrakcijo z živalmi, si vzemi čas in preveri:

• Ali se živali lahko prosto gibljejo in se same odločajo za interakcijo z ljudmi?

• Ali je dotikanje, jahanje ali hranjenje živali dovoljeno? Če je, je to pogosto rdeča zastavica. Namreč v naravi se živali ne približujejo človeku in se ne pustijo kar božati. Da so tako zelo navajene človeka, je bilo potrebno kar nekaj “treningov”

• Preglej fotografije – so živali v naravnem okolju ali v kletkah, na verigah, v nenaravnih položajih?

• Preberi mnenja drugih obiskovalcev – najdeš jih na Googlu, prebrskaj pa še kakšne forume, bloge itd.

Najbolj jasno sporočilo pošlješ tako, da takšnih organizacij ne podpiraš z denarjem. Kjer ni povpraševanja, tudi ponudba sčasoma izgine.

Zavetišče za slone na Tajskem. Ne nujno najbolj etično

Dobre prakse: kako videti živali spoštljivo in v naravi

Na srečo obstaja veliko načinov, kako lahko živali opazujemo in občudujemo, ne da bi jih pri tem spravljali v stres ali trpljenje. Odličen primer so safariji, kjer živali opazuješ z razdalje, v njihovem naravnem okolju, brez poseganja v njihovo vedenje. Tam živali niso tam zaradi turistov – turisti so zgolj gostje v njihovem svetu. Safariji se lahko izvajajo marsikje po svetu in niso omejeni na Afriko (s katero besedo safari največkrat povezujemo). Poznamo morske safarije, torej ogled živali v morju, ampak na spoštljiv način. Ter kopenske safarije, ki se še naprej delijo na safarije z avtomobili, čolni (če želimo biti “eko” gremo s kajaki in ne z motornimi čolni) in peš safarije. Vsekakor je tudi na safariju pomembno, da se ohrani varno razdaljo in živali ne strašimo, jim blokiramo poti ipd. Tako zmanjšujemo vpliv na živali.

Tudi to je primer slabe prakse. Zapreti pot slonici z mladičem je lahko zelo nevarno

Tudi obisk kakšnega zavetišča je lahko čisto v redu. Tista prava, dobra zavetišča in rehabilitacijski centri omogočajo obiskovalcem, da se učijo o živalih, njihovih zgodbah in ohranjanju vrst, brez neposrednega stika ali izkoriščanja.

Spodaj pa je nekaj najinih primerov, ko se nama je zdelo, da sva videla živali v naravnem okolju in jim pri tem nisva škodila.

1.) Safari v parku Kgalagadi (Južna Afrika in Bocvana)

Safari park Kgalagadi je ogromen park in se razteza preko državne meje Južne Afrike in Bocvane. Po površini je za skoraj 2 Sloveniji! Živali se tam res gibljejo prosto, ljudi pa zaenkrat še ni preveč, da bi jih motili. Česar ne moreva trditi recimo za bolj znani park Kruger v Južni Afriki. Tam sva videla tudi nekaj slabih praks, ko so safari jeep-i zaprli pot slonom, ljudje v avtomobilih pa so tudi trobili, ko je nastal zastoj, ker so vsi opazovali leoparda. Torej, Kgalagadi park zelo priporočava, Kruger pa le tisti bolj severni del, ki je manj obljuden.