Onstran meje: Na Hrvaškem še vedno »na črno«

Problematika črne gradnje je na hrvaškem delu Istre prisotna že več kot trideset let, pred dobrima dvema letoma pa se je o njej zopet začelo veliko pisati, saj se je s tem podrobneje začel ukvarjati župan mesta Vodnjan Edi Pastrovicchio. Ta je z izobraževanjem komunalnega redarstva in nadzorniki na terenu po več kot desetletju pasivnega pristopa znova oživel reševanje nedovoljene gradnje tako na istrskem kot celotnem področju Hrvaške.

Črna gradnja se ponavadi začne z razparcelacijo kmetijskih zemljišč, ki jih potem lastniki prodajajo po veliko nižji ceni, kot so cene gradbenih zemljišč. Običajno gre za objekte, ki so namenjeni občasni uporabi oziroma tako imenovanim »vikendašem« ali »prikoličarjem«. Na takšnih parcelah postavljajo različne zgradbe, od manjših zidanih hišk, namenjenih kampiranju, do luksuznih vil. Predpisi, kaj lahko gradiš in česa ne smeš, so sicer zelo jasni, zato odgovornim na občini Vodnjan, kjer je ilegalna gradnja v Istri najbolj prisotna, ni jasno, zakaj do tega prihaja. »Predpisi in zahteve o gradnji v Republiki Hrvaški so zelo jasno zapisani, vse ostalo je protizakonito. Nihče ne vloži svojega kapitala v izgradnjo objektov ne da bi se prej pozanimal o samih postopkih in zahtevah gradnje, zato nam ni jasno, zakaj do tega še prihaja. Osnovni dokument, ki ga moraš pridobiti ob začetku projekta, je gradbeno dovoljenje, brez katerega ne smeš graditi ničesar.« 

Črno gradnjo si na Hrvaškem prizadevajo zmanjševati z gradbeno inšpekcijo državnega inšpektorata ter z dobro koordinacijo komunalnega redarstva. Slednje ima določene omejitve, saj ne sme zahtevati rušenja objektov. Njegova naloga je nadzor terena, priprava zapisnika ter prijava inšpektoratu. 

Stvari se v zadnjem času obračajo na boljše, saj so na primer leta 2023 v naselju Mandriol zrušili štirinajst objektov, od takrat do danes pa že 120 objektov. To je tudi jasno sporočilo vsem, ki se poslužujejo nedovoljene gradnje. Pri tem velja omeniti, da so na Hrvaškem uvedli tudi Zakon o postopanju z nezakonito zgrajenimi objekti, ki omogoča uzakonjenje objektov, zgrajenih do leta 2011, kar pomeni, da vsi tisti, ki so gradili po tem letu, ne morejo svojemu objektu nikoli več urediti vse dokumentacije. 

V občini Vodnjan ocenjujejo, da je na tem področju okoli štiri tisoč ilegalnih objektov, od katerih jih je kar tisoč v obalnem pasu, torej v bližini morja. Divjo gradnjo, kot jo radi poimenujejo naši sosedi Hrvati, največ izvajajo prav Slovenci, ki so tradicionalno prisotni v obmorskih krajih na Hrvaškem. Poleg njih pa se takih postopkov največ poslužujejo še Hrvati, Avstrijci in Nemci, medtem ko Italijanov skorajda ni. Veliko ljudi se sprašuje, zakaj vodilni ne izdajo več gradbenih dovoljenj, če je zanimanje za izgradnjo tako veliko. Odgovor je preprost. Trenutna gradbena zemljišča so še neizkoriščena, zato nima smisla izdajati novih gradbenih dovoljenj. Po drugi strani pa tiste, ki gradijo »na črno«, niti ne zanimajo gradbena zemljišča, ki so zelo draga, saj zahtevajo plačilo komunalnih in številnih drugih storitev oziroma prispevkov. 

Zeleni Umag

Črna gradnja je prisotna tudi v Umagu, kjer je zaradi tega med domačini vse več negodovanja. Posledično so občani ustanovili svojo iniciativo, ki se bori proti apartmanizaciji, betonizaciji in pretvorbi zelenih površin v gradbene površine, ki slabšajo kakovost življenja v mestu. Iniciativa se imenuje Zeleni Umag, prizadeva pa si, kot že samo ime pove, za Umag poln naravnih zelenih površin. Predsednik društva Goran Galović je v ta namen naredil tudi aplikacijo, ki vsakemu občanu omogoča prijavo »sumljive« zgradbe, ki jo potem nadzorniki lahko preverijo. »Ne razumem, zakaj ljudje gradijo brez ustreznih dokumentov. Za majhen prizidek oziroma nadstrešek bi razumel, ne pa za cel nov objekt. S sodobno tehnologijo, portali, aplikacijami se dandanes vse odkrije. Izdelali smo aplikacijo, ki je v veliko pomoč pri reševanju te problematike. Črnih gradenj je še naprej ogromno, župan pa se na to požvižga. Veliko je tudi takih, ki zamudijo rok oddaje dokumentov in se potem sprenevedajo. Poudarjajo tudi to, da so slišali, da lahko vse uredijo naknadno. To je nemogoče. Pomembno pa je, da ljudje ne nasedajo govoricam drugih, da se bodo papirji lahko uredili. Na koncu sami izpadejo kriminalci.« 

Črna gradnja bo najbrž na Hrvaškem še dolgo prisotna, se pa proti njej bori vse več organizacij in posameznikov.

Andraž Velkavrh