Se bo vse sesulo? Kaj pomeni ameriška trgovinska vojna za vašo plačo v Sloveniji?

1 day ago 22

ARTICLE AD

Obeti za svetovne finančne trge so marca 2025 vse prej kot umirjeni. Nova zaostrovanja v trgovinski vojni med ZDA, Kanado in Kitajsko, naraščajoče število zamud pri odplačilih posojil, negotove napovedi ameriške centralne banke in groženje z zaprtjem vlade ustvarjajo eksplozivno mešanico negotovosti. A prav v tej nepredvidljivosti številni vidijo priložnost.

Globalna trgovinska vojna znova razplamteva trge

6. marca: Kitajska napove nove povračilne carine na kanadske kmetijske izdelke. Kanada takoj odgovori. Istočasno pa nekdanji predsednik ZDA Donald Trump — da, spet on — na svojem Truth Social profilu zahteva 25-odstotno globalno carino na jeklo in aluminij.

Učinek? Neposreden. In buren.

Reuters (8. marec 2025) poroča, da tovrstne napetosti dodatno destabilizirajo že tako krhko trgovinsko ravnotežje. Analitiki, ki so upali na postopno sproščanje napetosti po pandemiji, zdaj opozarjajo na „ponovno prebujeni protekcionizem, podoben tistemu iz zgodnjih Trumpovih let,“ kot pravi prof. Linda McFadden z univerze Yale.

Za vlagatelje to pomeni eno stvar: volatilnost.

V enem samem dnevu so delnice Cleveland-Cliffs (CLF) poskočile za 12 %. Zakaj? Ker trg predvideva višje povpraševanje po domačem jeklu. Logično. A tudi tvegano.

Fed je tiho. Preveč tiho?

Jerome Powell, predsednik ameriške centralne banke, je 7. marca spregovoril. A bolj kot ne v ugankah. „Morebitno nadaljnje zniževanje obrestnih mer bo odvisno od podatkov,“ je dejal, navaja Bloomberg.

Kaj to pomeni? Da ne vemo. In da trgi ugibajo.

Inflacija je sicer v zadnjih mesecih upadla — iz 3,2 % na 2,6 % — ampak jedrna inflacija (brez hrane in energije) ostaja trdovratna. Poleg tega: število zamud pri odplačilih avtomobilskih posojil? Najvišje po letu 2009.

Po podatkih Bank of America to pomeni eno: povprečni potrošniki so na meji.

Powell je v kotu. Zniža obrestne mere in tvegaj ponovni skok inflacije? Ali jih zadrži visoko in tvega recesijo? Težka izbira.

In vmes — vlagatelji čakajo. In špekulirajo.

Zamude pri posojilih: potrošniki pokajo po šivih

Medtem ko politiki pingpongajo carine, se na tleh ZDA dogaja nekaj tihega, a skrajno zaskrbljujočega. Po podatkih Experiana je delež avtomobilskih posojil z več kot 60 dnevi zamude zdaj pri 5,7 %. To je ogromno.

Najvišje od zadnje finančne krize. Se sliši znano?

„Čeprav to ni še sistemska grožnja, so to jasni pokazatelji, da se razpoke v proračunih gospodinjstev poglabljajo,“ opozarja Sarah Kim iz Moody’s.

In več kot 60 % novih posojil v februarju je bilo izdanih z višjo obrestno mero kot 7 %. Vse dražje. Vse bolj tvegano.

Banke? Seveda, že zaostrujejo pogoje. Kar pomeni manj kreditov, manj potrošnje, manj rasti. Klasična veriga.

Politična blokada in grožnja z zaprtjem vlade

Kot da ni že dovolj. ZDA znova na robu. Kongres se spet ni uskladil glede proračuna za leto 2025. In če ne pride do dogovora do 18. marca? Zaprtje vladnih agencij.

CNN poroča, da je glavni kamen spotike financiranje vojaštva in socialnih programov. Tipična delitev: republikanci za orožje, demokrati za človeka.

James O’Malley, fiskalni svetovalec, opozarja: „Takšni politični šoki neposredno vplivajo na zaupanje v gospodarstvu. Zgodovina nas uči, da že grožnja z zaprtjem zadrži potrošnjo in investicije.“

Spomnimo: leta 2019 je bilo zaprtje vlade dolgo 35 dni. Posledice? Več kot 800.000 zaposlenih brez plače. In to med božičnimi prazniki.

Kaj pa Evropa in Slovenija?

Vse to dogajanje v ZDA in Aziji ni zgolj stvar ‘čezlužnih’ borz. Udarilo bo tudi po Evropi. Po nas.

Evropski izvozniki — še posebej v Nemčiji, ki je največje evropsko gospodarstvo — so med prvimi na udaru, ko ZDA in Kitajska povečata trgovinske pritiske. Manj povpraševanja? Padec proizvodnje. In ker je Slovenija tesno vpeta v nemške dobavne verige (samo v avtomobilski industriji je odvisnih več kot 10.000 slovenskih delovnih mest), je domino učinek jasen.

Obenem se bodo posledice potencialnega znižanja obrestnih mer v ZDA — ali zadržanja visokih — prelile tudi v Evropsko centralno banko. Če Fed zniža, bo ECB najverjetneje sledila. Kaj to pomeni? Cenejša posojila za slovenska podjetja — a tudi tveganje višje inflacije.

Poleg tega: močan dolar v času nestabilnosti pomeni šibkejši evro. In s tem dražji uvoz za evropska in slovenska podjetja, ki surovine kupujejo izven evroobmočja.

„Ne smemo pozabiti, da smo v Sloveniji izvozniki. In kadar svetovna trgovina šepa, tudi mi kašljamo,“ je pred kratkim opozoril dr. Igor Masten z Ekonomske fakultete v Ljubljani.

Za povprečnega Slovenca? Višje cene energentov, hrane in avtomobilov. Manjša kupna moč. In več previdnosti pri naložbah.

Kaj vse to pomeni za povprečnega Slovenca in njegovo plačo?

Dogajanje na globalni ravni – čeprav se morda zdi oddaljeno – ima povsem otipljive posledice za vsakdanjega prebivalca Slovenije. Da, tudi za vašo plačo.

1. Manj izvoza = večja previdnost pri zaposlovanju

Slovensko gospodarstvo je izrazito izvozno usmerjeno – skoraj 80 % vsega, kar proizvedemo, gre čez meje. In največ – v Nemčijo. Ko začne nemško gospodarstvo zavirati zaradi upada naročil iz ZDA ali Azije, se to takoj prelije tudi k nam. Manj naročil pomeni manj dela. In posledično – manj varnosti delovnih mest ali počasnejša rast plač.

2. Cene rastejo hitreje kot plače

Če bo Fed ohranil visoke obrestne mere, to pomeni tudi dražji dolar. S tem pa dražji uvoz za Slovenijo – še posebej, če gre za surovine ali energente, ki jih plačujemo v dolarjih. Višje cene goriva, hrane in izdelkov se hitro pokažejo na blagajni. A plače tem cenam ne sledijo vedno dovolj hitro.

3. Obresti za kredite lahko ostanejo visoke

ECB pogosto sledi gibanju Fed-a. Če ZDA ne znižajo obresti, tudi Evropa tega morda še ne bo storila. Za Slovence to pomeni: krediti ostajajo dražji. Tako stanovanjski kot potrošniški. In če ste si pred kratkim vzeli kredit s spremenljivo obrestno mero – to že občutite. Večji mesečni obroki, manj prostega denarja.

4. Negotovost pomeni zadržanost pri investiranju

Delodajalci v kriznih časih pogosto zategnejo pas – namesto da bi vlagali v širjenje ali izobraževanja, čakajo. Enako velja za javne projekte, ki lahko zamujajo ali se zmanjšajo. To pomeni manj dodatnih možnosti za zaslužek, za nove zaposlitve ali boljše pogoje.

5. Šibkejši evro = dražji izdelki iz tujine

Če se evro še dodatno oslabi (kar se pogosto zgodi ob svetovni negotovosti), bomo za enako število evrov dobili manj. Uvoz iz ZDA, Azije ali celo iz Švice – bo dražji. In to se spet pozna v družinskem proračunu.

Povprečni Slovenec je danes torej bolj izpostavljen globalnim nihanjem kot kadar koli prej. Plača ni samo stvar lokalne politike ali produktivnosti – temveč tudi tega, kaj se zgodi v Washingtonu, Pekingu ali Frankfurtu. In prav zato je pomembno, da razumemo, kako dogajanje na trgih vpliva tudi na nas.

Kje so zdaj priložnosti?

Zveni vse slabo? Ne nujno. V vsakem kaosu je potencial.

Sektorji, ki bi lahko zrasli:

Jeklarska industrija (domače povpraševanje zaradi carin)
Zlato (stara klasika v krizah)
Zdravstvo (vedno aktualno, vedno stabilno)
Big Tech z močnim cash flowom (Microsoft, Apple, Nvidia)

Po podatkih MarketWatch so se samo pretekli teden špekulativne pozicije na call opcijah za podjetje CLF in Nucor povečale za več kot 200 %. Nekdo verjame v rast. Močno.