Na ministrstvu za naravne vire začetek priprav nacionalnega načrta za obnovo narave

Ministrstvo za naravne vire in prostor je začelo pripravo nacionalnega načrta za obnovo narave, ki bo ključni dokument za izvajanje uredbe EU o obnovi narave. Glavni cilj uredbe je do leta 2030 obnoviti vsaj 20 odstotkov kopenskih in morskih območij EU, do leta 2050 pa vse ekosisteme, ki potrebujejo obnovo.

Države članice morajo na podlagi uredbe EU o obnovi narave, ki jo je Svet EU sprejel junija lani, do leta 2030 sprejeti ukrepe za obnovo vsaj 30 odstotkov kopenskih, obalnih, sladkovodnih in morskih habitatov, ki trenutno niso v dobrem stanju, do leta 2040 vsaj 60 odstotkov in do leta 2050 vsaj 90 odstotkov. Ob tem morajo sprejeti tudi ukrepe za obnovo naravne rečne povezljivosti, zaustavitev upadanja populacij opraševalcev ter obnovo kmetijskih, gozdnih in mestnih zelenih površin, so ta teden pojasnili na ministrstvu za naravne vire.

V Sloveniji se ukrepi za obnovo habitatov nanašajo na 14.000 do 15.850 hektarjev površin oz. približno 0,8 odstotka ozemlja države. Med habitatnimi tipi, na katerih se bodo izvajali ti ukrepi, pa so med drugim travišča in drugi pašniški habitati, obrečni travniki in gozdovi, reke in jezera, gorski iglasti gozdovi ter barjanski gozdovi.

Po pojasnilih ministrstva bo Slovenija v procesu priprave nacionalnega načrta identificirala konkretne ukrepe ter določila prednostna območja za obnovo do leta 2030. Pri tem bo izhajala iz že sprejetih strateških nacionalnih aktov, kot sta nacionalni program varstva okolja do 2030 in program upravljanja območij Natura 2000 za obdobje 2023-2028.

Na ministrstvu zagotavljajo, da bodo v skladu z Aarhuško konvencijo zagotovili pregleden proces sprejemanja načrta. “Zavedamo se, da je uspešna priprava in izvedba takšnega načrta mogoča le s sodelovanjem relevantnih strokovnjakov, zlasti s področja kmetijstva, gozdarstva, voda, prostorskega načrtovanja in ribištva,” so zatrdili in zagotovili, da bodo v pripravo vključevali tudi ostale zainteresirane deležnike.

Za usklajenost in strokovno podporo pri oblikovanju načrta za obnovo narave so ustanovili tudi medresorsko posvetovalno delovno skupino, v katero so po njihovih navedbah vključeni vsi pomembni resorji in institucije. Med njimi so predstavniki ministrstev za naravne vire, kmetijstvo ter okolje, Zavoda RS za varstvo narave, Direkcije RS za vode in Zavoda za gozdove Slovenije.

V skladu s časovnico, ki so si jo zastavili pristojni, bodo javno predstavitev okvirja in širše posvetovanje z deležniki o pripravi načrta izvedli do letošnjega junija, končno obravnavo in potrditev načrta pa načrtujejo do sredine leta 2026. Prvi konkretni cilji obnove degradiranih ekosistemov naj bi bili izvedeni do leta 2030.

“Nacionalni načrt za obnovo narave bo doprinesel k varovanju in obnovi habitatov ter izboljšanju stanja ekosistemov in rečne povezljivosti, podpori opraševalcem in kmetijskim ekosistemom, izboljšanemu stanju kmetijskih in gozdnih ekosistemov ter povečanju zelenih površin v urbanih območjih,” so prepričani na ministrstvu.

Ob tem ocenjujejo, da bodo z ukrepi na teh področjih dolgoročno in trajno obnovili biotsko raznovrstne in odporne ekosisteme ter dosegli cilje na področju blažitve podnebnih sprememb, prilagajanja podnebnim spremembam in nevtralnosti degradacije tal, hkrati pa izboljšali tudi prehransko varnost.