V knjigi Težko je bilo, a smo zdržali življenjske zgodbe iz Porabja, Prekmurja in Slovenskih goric

V Monoštru na Madžarskem so predstavili knjigo Težko je bilo, a smo zdržali / Žmetno je bilau, depa smo zdržali, ki prinaša šest življenjskih zgodb ljudi iz Porabja, Prekmurja in Slovenskih goric. Avtorica je etnologinja Pomurskega muzeja Murska Sobota Jelka Pšajd. Besedila so napisana v slovenščini, v porabsko narečje jih je prestavil Dušan Mukič.

V knjigi zbrane življenjske zgodbe so nekatere nastale že pred dvema desetletjema, druge kasneje, odražajo pa izkušnje ljudi na tem območju, od izseljevanja do sezonskega dela. “V glavnem so vsi pripovedovalci že pokojni, razen Julije Zrim iz Murske Sobote, ki je stara 91 let in je bila izida knjige zelo vesela,” je povedala avtorica.

Zgodbe osvetljujejo življenje, ki je bilo pogosto zaznamovano s težkimi razmerami. Po avtoričinem mnenju je vrednost zgodb v življenjskih resnicah, ki pokažejo, da v preteklosti še zdaleč ni bilo tako, kot si predstavljamo danes. “Pomen zgodb je predvsem v tem, da pokažejo, kako je bil vsakdanjik včasih zahteven, a so ljudje znali preživeti, ohraniti človečnost in solidarnost,” je poudarila Pšajd.

“Kar se mi zdi pa najbolj pomembno, in je tudi bistvo zbirke Med Rabo in Muro, je prestavitev v porabski jezik. Namen je namreč, da ljudje urejene življenjske zgodbe prebirajo v svojem maternem jeziku in v Porabju je to porabščina,” je še pojasnila avtorica.

Po besedah urednika zbirke Francija Justa zbirka šteje 27 knjig šestnajstih avtorjev. “Zelo smo veseli, da je zbirki uspelo spodbuditi literarno ustvarjalnost tudi pri porabskih Slovencih. Kar trije avtorji – Karel Holec, Francek Mukič in Dušan Mukič – so v tej zbirki objavili svoja literarna dela. To predstavlja več kot polovico celotne literarne produkcije porabskih Slovencev v zadnjih desetletjih,” je še povedal Just.

Dušan Mukič, ki je poskrbel za prenos besedila v porabsko narečje, je ob tem poudaril, da ni prevajalec, ampak “prestavljalec”. “Gre za dve zvrsti slovenskega jezika – slovenski knjižni jezik in porabsko slovensko narečje. Oba jezika sta slovenščina, zato ne moremo govoriti o prevajanju,” je pojasnil in dodal, da je bilo prestavljanje te knjige v porabsko narečje zanj poseben užitek, saj obravnava tematiko, ki je porabskim bralcem zelo blizu.

Pri delu se je posluževal različnih virov, še posebej pri manj znanih etnoloških izrazih. “Nekatere izraze sem moral poiskati, na primer pri opisu trenja lanu. To so tako ozko etnološke oziroma manj znane kmečke vsebine, ki jih sam kot mestni otrok nikoli nisem doživel,” je povedal in dodal, da se je pri tem pogosto zanašal na slovarje, ki sta jih sestavila njegova starša Francek in Marija Mukič.

Knjigo, ki je izšla je v zbirki Med Rabo in Muro, sta založila Društvo Argo in Zveza Slovencev na Madžarskem, njen izid pa je podprl Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu.

Knjiga je izšla v nakladi 600 izvodov, od katerih jih 450 distribuira Zveza Slovencev na Madžarskem med svoje člane, preostali izvodi pa so na voljo v knjižnicah, knjigarnah in drugih ustanovah v Sloveniji.

Pobudo za zbirko je leta 1998 dal novinar, pisatelj in pesnik Ernest Ružič, prvi stalni dopisnik RTV Slovenija z Madžarske. Do leta 2016 je zbirko izdajala založba Franc-Franc, nato pa je nalogo prevzelo Društvo za humanistična vprašanja Argo v sodelovanju z Zvezo Slovencev na Madžarskem.