Na mednarodni dan barij v ospredju njihov pomen za blaženje podnebnih sprememb

Ob današnjem mednarodnem dnevu barij strokovnjaki opozarjajo na njihovo vlogo pri ohranjanju biotske raznovrstnosti in blaženju podnebnih sprememb. V času poletnih vročinskih valov je ta poseben tip mokrišč bistven tudi za shranjevanje vode.

Mednarodni dan barij obeležujemo vsako zadnjo nedeljo v juliju. Barja, kjer voda stalno ali občasno zastaja, so tip mokrišč in pokrivajo okoli tri odstotke zemeljskega površja. Porasla so z vodoljubnimi in vlagoljubnimi rastlinami, iz katerih nastaja šota.

Barja imajo pomembno vlogo pri ohranjanju biotske raznovrstnosti. Pomembna so kot življenjski prostor številnim živalskim in rastlinskim vrstam. Pomembno vlogo imajo tudi pri blaženju podnebnih sprememb in skladiščenju ogljika ter metana.

Večji del barij je v Sloveniji zavarovanih z naravovarstvenim omrežjem Natura 2000. Pri nas so najbolj znana visoka barja na Pokljuki, Jelovici, Olševi in Pohorju. Nizka barja pa najdemo na delih Ljubljanskega barja, Cerkniškega jezera in v Mišji dolini. Med najbolj obiskanimi nizkimi barji so Zelenci.

Kot je v poslanici ob mednarodnem dnevu barij zapisala predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič, so barja na žalost marsikje uničena, spremenjena ali degradirana, predvsem zaradi človekovih dejavnosti, kot so urbanizacija, kmetijstvo, odvajanje vode in onesnaževanje. Podnebne spremembe, ki so posledica človekovih aktivnosti in bi jih barja lahko pomagala blažiti, pa še dodatno povzročajo prekomerno izsuševanje in izgubo njihovega naravnega habitata, kar ogroža številne rastlinske in živalske vrste. Med najbolj ogroženimi v Sloveniji so nizka barja.

“V Sloveniji poskušamo barja ohranjati predvsem v sklopu omrežja Natura 2000. Mednarodni dan barij pa je priložnost predvsem za ozaveščanje vseh nas o pomenu mokrišč, kot so barja, za ohranjanje biotske raznovrstnosti, katere soodvisni del smo tudi ljudje. Zadnje stoletje razvoja naše civilizacije je prineslo izjemno hiter tehnološki napredek na domala vseh področjih. Na žalost pa tudi izrazito odtujitev od naravnega okolja, ki je nenazadnje omogočilo razvoj naše vrste in od katerega smo še vedno odvisni, pa čeprav naša tehnologija pogosto gradi iluzijo, da temu ni tako,” je dejala.