ARTICLE AD
Ni vse na Hvaru vrvež in žurerstvo. Nedaleč stran od žiže mesta Hvar, le deset minut vožnje proti jugovzhodu, se za ovinkom razkrije tiha, tirkizna uvala. Dubovica ni le plaža, je izlet v preteklost, kamnita pot v naravo, senca pod borovcem, večerja iz mreže in opomnik, da so najlepše stvari pogosto nekoliko skrite – in prav zato tako privlačne.
Kdor išče ležalnik, natakarja s pijačo in glasbo iz zvočnikov, naj gre drugam. Kdor pa si želi šumenja morja, toplega kamenja in avtentične dalmatinske konobe tik ob obali, naj vstane zgodaj. Zelo zgodaj. Dubovica je namreč skrivnost, ki jo vsak dan odkrije le peščica najzgodnejših obiskovalcev.

Med Hvarom in Starim Gradom: orientacija ni težavna, parkiranje pa je
Do plaže vodi ovinek, ki ga zgrešite le enkrat
Dubovico boste našli na cesti, ki povezuje Hvar z Starim Gradom, še preden se zavijete v tunel. Če vozite iz Hvara proti tunelu, upoštevajte, da razgled na morje razkrije parkirane avtomobile – če imate srečo. Parkirišče je majhno, nanj gre približno deset avtomobilov, in v sezoni se zapolni že zgodaj zjutraj.
Kamenita pot do tirkizne uvale
Od ceste do morja vas loči okoli deset minut spusta po vijugasti stezici, obdani z grmičevjem in borovci. Terenska obutev ni luksuz, ampak nuja. Pot navzdol je prijetna, a groba. Nazaj grede je pot nekoliko daljša – predvsem zaradi vzpona in sonca, ki v opoldnevski uri postane neizprosno.
Plaža, ki ni turistična past. Ampak prostor miru
Šljunak, kristalno morje in ladijska tišina
Dubovica ni izklesana plaža. Je naravna, neprisiljena in brez vsakodnevnega čiščenja z mehansko roko. Obala je prekrita z drobnim kamenjem, ki omogoča stabilno ležanje brez mivke na vseh koncih. Voda je čista, pogosto prozorna do dna in nežna v valovanju. Prav zato se tam zberejo ljubitelji potapljanja, plavanja na dolge proge in tisti, ki si želijo več kot le sončenje.
Malo sence, veliko prostora
Na plaži skorajda ni naravne sence. Nekaj malega borovcev je le ob robovih, večji del pa je pod neposrednim soncem. Sončniki so zato dragoceni, senčniki dobrodošli. Število obiskovalcev je omejeno – večinoma zaradi zahtevne dostopnosti in majhnega parkirišča. To pa pomeni, da tudi sredi poletja ni nepregledne množice brisač.
Konoba Dubovica: okus Hvara, ulov dneva in špricer ob pogledu na morje
Kosilo, ki ga pripeljejo ribiči
Ob robu plaže stoji kamnita konoba s pogledom na morje. Tam ne strežejo hamburgerjev ali sladoleda v plastični skodelici. Na meniju boste našli tunin zrezek, školjke, sardele, lignje in kar je tisti dan prišlo v mreže. Jedi so pripravljene preprosto, po domače – z oljčnim oljem, česnom, limono in ognjem. Pravi okusi Dalmacije.
Vino, rakija in hladna voda iz steklenice
Poleg hrane je konoba tudi zatočišče pred soncem. Pod gosto senco lahko sedite na lesenih klopeh, naročite kozarec belega vina ali piva in se ozrete proti obzorju. Tam, kjer se morje stika z nebom, ni ničesar – le mir in zvok valov. Osebje je domače, prijazno in pogosto zgovorno. Pogovor z gostilničarjem je lahko prav tako doživetje kot sama plaža.
Kamnita hiša na obali: spomin na plemiški oddih
Ladanjska vila iz 18. stoletja
Tik ob plaži stoji veličastna kamnita hiša – danes večinoma prazna, nekoč pa poletna rezidenca družine Kasandrić. Gre za klasičen primer otoške arhitekture, s ploščato streho, debelimi zidovi in majhnimi okni. Hiša priča o tem, da je bila Dubovica zaželen prostor za oddih že v času, ko ni bilo avtomobilov, fotoaparatov ali družbenih omrežij.
Pogled na zgodovino v utripu morja
Hiša ne deluje kot spomenik, a je točno to. Stoji tiho in nespremenjeno, medtem ko se turisti fotografirajo, otroci brcajo v vodi in ribiči pospravljajo mreže. Njena prisotnost daje prostoru dodatno globino. Dubovica ni le plaža – je prostor s spominom.

Najboljši čas za obisk in kako si zagotoviti mir
Zjutraj ob sončnem vzhodu
Tisti, ki vedo, pridejo zgodaj. Že ob sedmih zjutraj se ob cesti znajdejo prvi avtomobili. Medtem ko mesto Hvar še spi, se Dubovica napolni s šepeti, počasnimi koraki in kopalci, ki v tišini zaplavajo daleč od obale. Če želite prostor za brisačo, senco borovca ali priložnostno mizo v konobi – ne zamudite jutra.
Septembra še lepša kot julija
Glavna sezona je živahna, a zgodnji junij in september prinašata popolnost. Morje je še vedno toplo, sonce neizprosno, a obiskovalcev je manj. Če lahko, izberite čas zunaj vrhunca. Dubovica je takrat tiha, skoraj zasebna, in še bolj čarobna.
Kaj vzeti s seboj in česa ne pozabiti?
Brez senčnika ni užitka
Na plaži ni možnosti najema ležalnika ali senčnika. Če ga ne prinesete, ga ne boste imeli. Prav tako ne pozabite na veliko količino vode, zaščito pred soncem in primerno obutev. Čevlji za v vodo niso obvezni, so pa priporočljivi, zlasti za otroke.
Vse, kar prinesete, odnesite nazaj
Dubovica ni opremljena s smetnjaki na vsakem koraku. Poskrbite, da vse, kar prinesete s seboj, tudi odnesete. Narava tu še vedno vodi igro – in to moramo spoštovati.
Zakaj se ljudje vračajo?
Zato, ker ni všeč vsem
Dubovica ni glamur. Ni zanjo vsak. In prav zato je tako čudovita. Tisti, ki jo odkrijejo, jo imajo zase. In tisti, ki iščejo nekaj več – v miru, preprostosti in pristnosti – najdejo v njej kotiček, kamor se vračajo leto za letom.
Ker nas uči potrpežljivosti
Do plaže vodi pot. Ne prideš z avtom tik ob morje. Treba je stopati, paziti, nositi. A ravno to, da ni dosegljiva vsakomur, je razlog, da ostaja posebna. Dubovica nas uči, da je za najboljše stvari včasih treba narediti korak več.
Objava Skrita plaža Dubovica: rajska uvala na Hvaru, ki jo morate doživeti ob sončnem vzhodu se je pojavila na Vse za moj dan.