Matematični vidik poreferendumskih komentarjev: Zakaj trditev zagovornikov “ZA” statistično ni utemeljena

Zakaj trditev statistično ne drži?
Avtor analize trdi, da je trditev statistično neutemeljena iz več razlogov:

• Neopazovano ni dokazano: O deležu podpore med abstinenti nimamo nobenega empiričnega podatka. Vzorec tistih, ki so glasovali, ni naključen vzorec celotne populacije, temveč samoselekcijski vzorec. To povzroča klasičen problem pristranskosti zaradi neudeležbe (nonresponse ali selection bias). Brez dodatnih informacij je ta delež neidentificiran parameter – lahko je nižji, enak ali višji od opazovanega deleža med glasovalci. Trditi kaj drugega brez dokazov je zgolj špekulacija.
• Nevtralna domneva vodi do nasprotnega sklepa: Če privzamemo standardno statistično ničelno hipotezo, da so abstinenti po preferencah v povprečju podobni glasovalcem (tj. manjkajoči podatki so približno MCAR/MAR), potem je delež podpore med abstinenti približno enak opazovanemu deležu med glasovalci, torej 0,4657.

V tem primeru je pričakovano število dodatnih glasov ZA med abstinenti izračunano kot produkt tega deleža in števila abstinentov: 0,4657 pomnoženo z 1.004.227 je enako 467.669.

Skupni izid bi bil približno:
– ZA približno 321.729 plus 467.669 je enako 789.398,
– PROTI približno 369.089 plus 536.558 je enako 905.647.

Torej bi PROTI še vedno zmagal z enakim deležem 53,43 %. Trditev, da bi “če bi prišli še drugi, bi z veliko večino zmagali ZA”, je v tem modelu matematično napačna.