Boštjan M. Turk: Leva mobilizacija ne deluje več – izgubili so dva referenduma v šestih mesecih

“To, kar sedaj Golob govori – da bodo popravili in naredili ter šli naprej –, samo kaže, da absolutno ne razume, kaj mu ljudje hočejo povedati,” izpostavlja publicist, profesor, prodekan Evropske akademije znanosti in umetnosti ter politični komentator dr. Boštjan M. Turk. Njega sicer veseli premierjevo vztrajanje v vojni proti zdravemu razumu, ker to edino lahko pripelje do zadostne, dvotretjinske večine na volitvah v parlament, da bo Slovenija lahko začela renesanso z obnavljanjem tistega, kar je za njen razvoj bistveno.

Po vladnem porazu na referendumu je premier Robert Golob sporočil, da z zagovorniki zakona, ki je predvideval uvajanje asistiranega samomora, deli razočaranje. Po njegovem so skupaj z zagovorniki vodili preudarno razpravo in oblikovali uravnotežen predlog, javnomnenjske ankete pa so kazale, da njihov predlog uživa podporo.

“To ni politična tema, to je vprašanje dostojanstva, človekovih pravic in posameznikove izbire,” je prav tako izpostavil in napovedal, da jih izid referenduma ne bo ustavil ter da bodo v prihodnjih mesecih “delali še bolj zavzeto in še bolj odločno“, da bodo na volitvah prihodnje leto državljane prepričali v vizijo Slovenije, ki ostaja odprta, demokratična in svobodna.

Mobilizacija ne deluje več – izgubili so dva referenduma v šestih mesecih

Profesorja dr. Boštjana M. Turka smo povprašali, kako gleda na premierjev odziv, ki poraza aktualne vlade ni priznal. Glede predloga o evtanaziji oziroma usmrtitvi nemočnih je uvodoma poudaril, da se ta izključuje s Slovenijo, ki naj bi bila odprta, demokratična in svobodna. “To se izključuje tako, kot se pri Golobu vse izključuje. Sposoben je hkrati trditi, da je voda mokra in da je voda suha. Mislim, da sploh ne ve, kaj govori, ali pa mu je povsem vseeno, kaj govori in kaj počne. Tak je vtis,” je pojasnil.

Prof. dr. Boštjan M. Turk (foto: Polona Avanzo)

Da se bodo borili naprej in nadaljevali, se po Turkovem mnenju zdi razumljivo. Milan Kučan se je namreč izrazito zavzel za podporo zakonu na referendumu, s čimer je sprožil širok val mobilizacije. “Zelo resen problem teh ljudi je, da mobilizacija ne učinkuje več. Izgubili so na temi, ki ne zadeva vseh ljudi v Sloveniji. Enkrat je šlo za kulturne pokojnine, drugič za usmrtitev nemočnih,” je navedel in izpostavil, da so v šestih mesecih izgubili že dva referenduma. To se mu zdi še posebej alarmantno, ker je bilo tokrat za zavrnitev zakona potrebnih le slabih 340 tisoč glasov – v slovenskih razmerah ogromna masa ljudi.

Poudarja, da Golob in njegovi od samega začetka popolnoma ignorirajo voljo ljudstva. “Ali se tega zaveda ali ne – po moje se ne, in ga tudi ne zanima,” je dodal. Premier je po Turkovem mnenju v vojni z najbolj vitalnimi sloji prebivalstva. “Napovedal je dodatno vojno z upokojenci – usmrtitev nemočnih jih namreč najbolj zadeva. V vojni je z zdravniki, obrtniki, kmeti, samostojnimi podjetniki, Cerkvijo,” prav tako pa z vsemi, ki jim gre globoko v nos, da nekdo govori eno, dela drugo, misli pa tretje.

“To, kar Golob zdaj govori – da bodo popravili, naredili in šli naprej –, samo kaže, da absolutno ne razume, kaj mu ljudje hočejo povedati. Ta človek je lahko na oblasti zgolj v totalitarnem sistemu. Slovenija se pod Golobom počasi spreminja v totalitarni sistem, v katerem pravosodje ne deluje, policija ne deluje, ne deluje toliko drugih podsistemov države, delujejo pa sistemi represije,” je izpostavil. Veseli ga, da premier očitno namerava vztrajati v vojni proti zdravemu razumu, kajti to edino lahko pripelje do zadostne, dvotretjinske večine na volitvah, da bo Slovenija lahko začela renesanso z obnavljanjem tistega, kar je za njen razvoj bistveno.

Odklopljen od stvarnosti

Po Turkovi oceni je premier povsem odklopljen od stvarnosti in poraza ne dojema kot poraz. “Hvala Bogu, da ni zdravnik in da v življenju ni imel pomembnejših opravil, kjer bi takšna odklopljenost lahko imela tragične posledice. Žal pa ima tragične posledice za državo,” je poudaril. Pokazalo pa se je, da so slovenski ljudje dovolj močni, da to še vedno lahko kontrolirajo. Premier še vedno računa na medije, na ponarejene in plačane javnomnenjske raziskave, ki mu govorijo, da je vse v redu in da je v stalnem vzponu. “To mu govori tudi njegova Tina, katere fant je bil – ti si najlepši, najboljši, najmočnejši, najbolj pameten, najbolj zaželen … Kdo je še tako lep kot ti? In potem dobite to. Tako so se pred koncem obnašali veliki diktatorji,” je pripomnil.

Foto: STA

Ankete niso merile, temveč ustvarjale javno mnenje

Na vprašanje, zakaj so ankete tako zgrešile, je Turk odgovoril: “Mi nimamo nobenih pravih anket, razen Parsifalove. Vse druge niso bile namenjene merjenju, temveč ustvarjanju javnega mnenja, da bi Goloba zavarovale pred Waterloojem.” Waterloo je zanj predstavljala smrt Aleša Šutarja. Ker mu je tistih deset tisoč ljudi, ki ga je ne dolgo nazaj volilo, sedaj vzklikalo izgini na trgu v Novem mestu, je izrazil prepričanje, da tega kot politik ne moreš preživeti. “Za namene servisiranja javnega mnenja so naredili zakon, kot neke vrste rešilni ključ, ki bo Goloba vrnil nazaj na oblast. Pa ga ne bo. To je nemogoče,” je prepričan. Pri pametnem človeku bi po njegovo že davno morali zvoniti vsi alarmi, saj je vlada v pol leta izgubila dva referenduma z udeležbo skoraj pol milijona ljudi.

Nimajo več mobilizacijske sile

Na vprašanje, zakaj levica na referendum ni pripeljala dovolj ljudi, je Turk odgovoril, da je temu tako, ker nimajo več mobilizacijske sile. “Pojavlja se sindrom leta 2004, ko levica ostaja doma,” pojasnjuje Turk. Prepričan je, da bodo na določeni točki tudi sami dojeli očitno – da je Golob v pol leta izgubil dva referenduma – in bodo poskušali nekaj narediti. Tedaj pa se jim bo postavilo vprašanje: kaj sploh še lahko naredijo? “Medtem Karel Erjavec, Dejan Kaloh in Stevanović močno jurišajo na volivce,” pravi. Erjavcu in Kalohu ne pripisuje velike prihodnosti (v kolikor se ne bosta prej skregala), možnost vstopa v parlament pa vidi pri Stevanoviću. “Začeli bodo igrati nanj. Mene veseli, da sploh ne razumejo, kaj se jim dogaja, ker to je ena resnih možnosti, da v Sloveniji pride do končne spremembe, ki jo vsi najbolj potrebujemo,” je zaključil.

Ž. N.