Lane Trotovšek in Maka Grgića na festivalu IMAGO SLOVENIAE/PODOBA SLOVENIJE 2025

Kritika violinsko-kitarskega recitala Lane Trotovšek in Maka Grgića v ljubljanskem Narodnem muzeju v okviru festivala IMAGO SLOVENIAE/PODOBA SLOVENIJE 2025

Piše: Franc Križnar

Program IMAGO Sloveniae, 2025

Naslovnica programskega lista

Vzporedni ljubljanski in vseslovenski poletni festival Ustanove IMAGO SLOVENIAE/PODOBA SLOVENIJEs slovitim LJUBLJANA FESTIVALOM koraka svoji letošnji 35-letnici nasproti. Mnogo mlajši in z mnogo manj proračuna pa vendarle vzdržuje svojo kondicijo, nasproti: s svojimi številnimi prireditvami je konkurenčen svojemu velikemu bratu, saj so za razliko od LF njegove prireditve brezplačne. To so dokazali tudi tokrat, ko so (23. jul. 2025) v ljubljanskem Narodnem muzeju gostili sloviti violinsko-kitarski duo Lane Trotovšek (violina) in Mak Grgić (kitara). Oba Ljubljančana, zdaj že s številnimi mednarodnimi nastavki: pri L. Trotovšek je to Anglija, pri M. Grgiću pa ZDA.Številne mednarodne reference ju vsakega zase, zdaj pa tudi že skupaj, še dodatno uvrščajo tja, v široke mednarodne arene. Vse to sta tudi prinesla na ljubljanski glasbeni oder.

Lana Trotovšek

Svojskost tega solistično-komorno obarvanega dua smo slišali že takoj na začetku. Ko se je najprej predstavila pred množico hvaležnega in naklonjenega poslušalstva violinistka sama – L. Trotovšek – in za začetek odigrala eno najbolj popularnih Bachovih Violinsko partito št. 2 v d-molu, BWV 1004. Odigrala je samo štiri njene stavke od petih (Allemande, Courante, Sarabande in Gigue). Njen zven in poustvaritve vseh štirih kontrastnih baročnih stavkov je vel iz njenega inštrumenta (Pietro Antionio Dalla Costa, 1750) naravnost bravurozno in obenem enostavno. Kajti umetnica se je že v tem dobre četrt ure trajajočem uvodu izkazala za polnokrvno izvajalko slovite Bachove muzike: zlila je Bachove zapise s povsem svojimi, dovolj asketskimi podobami vseh štirih stavkov. Če je Trotovškova začela tale nenavdni uvod …

Mak Grgić

… ga je nadaljeval in sklenil kitarist M. Grgić. Z dovolj subtilnim komentarjem je namreč razložil, zakaj je zdaj on kot kitarist stopil na oder z nadaljevanjem in zaključkom predhodne Bachove Partite. Saj je njen finale – zadnji, 5. stavek slovito Chaconne izvedel v priredbi za kitarosam. No, seveda, Grgićeva interpretacija je bila najmanj na ravni violinistke, do neke mere samosvoja, povsem drugačna kot bi bila morda violinska. Pa seveda neke vrste uvod v poletno nadaljevanje nastopa omenjena Dua. Saj sta v skupni zasedbi potm muzicirala vse do konca tega več kot uspešnega večera.

Duo

Z nekaterimi vmesnimi napovedmi in komentarji M. Grgića sta v spletu violine in kitare odigrala priredbo šestih samospevov-Španskih ljudskih pesmi Manuela de Falle, Historie du Tango Astorja Piazzolle in šest Romunskih ljudskih plesov Bele Bartoka. Za edini dodatek pa še slovito Meditacijo iz opere Thaïs Julesa Masseneta.

Brez dvoma je bila njuna izvajalska sprega na vrhuncu vseh moči prav v slednjem delu njunega skupnega nastopa. Za svojo subtilno prikazano glasbo sta umetnika razpolagala najprej z izvrstno tehnično dispozicijo potem pa nad vse to nadgradila še svoje posamične in skupne muzikalne podobe. Te so bile zgrajene na trdnih notnih zapisih izkazanih avtorjev, njun poustvarjalni delež pa je bil pri tem skoraj soustvarjalen avtorjev, skladateljev: J. S. Bacha, M. d. Falle, A. Piazzolle in J. Masseneta.

Finale

Staroljubljanski zavod za kulturo, ki organizira že skoraj štiri desetletja prireditve Ustanove IMAGO SLOVENIAE/PODOBA SLOVENIJE v prestolnici in zunaj nje pa je imelo v svojem še enem povsem profesionalnem (glasbenem) dogodku ne le srečo, ampak tudi svoje znanje in sposobnosti: saj je topogledno, zlasti pa še glasbeno vse teklo in izteklo tako, da je bila urica in pol neprekinjene glasbe v solističnih in duo-predstavitvah slovitih umetnikov kot sta violinistka Lana Trotovšek in kitarist Mak Grgić vse tako kot je treba, če ne še kaj več?