Komisija DZ nadaljuje razpravo o javnofinančnih učinkih interventnega zakona

Komisija DZ za nadzor javnih financ bo danes nadaljevala sejo o javnofinančnih učinkih interventnega zakona o ukrepih za razvoj Slovenije. Opozicija opozarja na izpad v javnih financah in morebitne posledice med drugim v zdravstvu in pri pokojninah. Vlada in koalicija pravita, da so predvideni ukrepi nujni za zagotovitev razvoja države.

Razprava na seji v torek, ki je bila po osmih urah ob 22. uri prekinjena, ni dala odgovora na vprašanje, kakšne bodo posledice za javne finance. Fiskalni svet svet je ocenil, da bi javnofinančni izpad v letu 2027 znašal 1,2 milijarde evrov in da višja gospodarska rast, ki bi bila tudi posledica ukrepov v zakonu, izpada ne bi pokrila v celoti, še v 10 letih le do okoli polovice. Prejšnja vlada je izpad ocenila na 990 milijonov evrov, predlagatelji zakona, takrat še nekoalicijski poslanci NSi, SLS in Fokus ter Demokratov, pa na 550 milijonov evrov. Sedanje finančno ministrstvo svoje ocene ni predstavilo; dejalo je, da se zdi ocena predlagateljev kredibilna. Sindikati, ki zbirajo podpise za referendum o tem zakonu, in opozicija brez Resnice menijo, da gre za zakon za bogate, saj da bo učinek pri tistih z najvišjimi plačami lahko tudi 20.000 evrov mesečno, pri ostalih pa do okoli 20 evrov. Ker ni predvidenih ukrepov za nadomestitev javnofinančnega izpada, se bojijo, da bi med drugim lahko prišlo so krnitve pravic iz zdravstvenega in pokojninskega zavarovanja. Vlada in koalicija na drugi strani trdita, da izpad ne bo takšen, kot navajajo ocene, in da zakon nikomur nič ne jemlje, ampak vsem daje. Spremembe so nujne za to, da bo lahko podjetništvo več ustvarilo, da bo zaposlenim in upokojencem ostalo več dohodka in da bodo lažje prišli do zdravstvenih storitev – da se začrta pot v smeri razvoja, so poudarjali. Komisija, v kateri ima opozicija večino, bo odločala o predlogu, da komisija vlado pozove, naj ji v sedmih dneh pisno predstavi protiukrepe, s katerimi bo pokrila primanjkljaj v proračunski, zdravstveni in pokojninski blagajni v višini skoraj ene milijarde evrov, naj pri pokrivanju tega primanjkljaja ne posega v obstoječe pravice državljanov in naj ne ruši socialne države ter naj pojasni, kako namerava spremljati učinke ukrepov iz zakona in kako se bo odzvala, če bo ugotovila, da ukrepi ne dosegajo želenih ciljev – to zlasti velja za vpliv nižjega davka na oddajanje premoženja v najem in nižjega DDV na določena živila ter vpliv omejitve višine prispevkov na priseljevanje visokokvalificirane tuje delovne sile.