Pomorski strokovnjaki v Kopru o zelenem prehodu in izzivih alternativnih goriv

Koprski župan Aleš Bržan je uvodoma poudaril vpliv pristanišča na kakovost življenja občanov. “Koper predstavlja eno izmed tistih mest, ki ni zraslo ob pristanišču, ampak je pristanišče zraslo v njem,” je dejal. Prehod v bolj trajnosten promet po njegovih besedah določa dolgoročno konkurenčnost pristanišča in prihodnost celotnega območja. Član uprave Luke Koper Vojko Rotar je izpostavil nujnost skrbnega načrtovanja. “Vlaganja v pristaniško infrastrukturo za zagotavljanje energetskega prehoda predstavljajo kapitalsko zelo intenzivne odločitve. Ko gremo v določeno naložbeno smer, izjemno težko spremenimo korake,” je dejal. Luka Koper že intenzivno elektrificira pristaniško mehanizacijo. Pristanišče iz lastnih sončnih elektrarn pridobiva približno petino potrebne električne energije. Obalna kontejnerska dvigala delujejo povsem na elektriko. Delež električnih mostnih dvigal na kontejnerskem terminalu stalno raste in že presega polovico vseh naprav. Pristanišče z elektrifikacijo največjih porabnikov energije tako močno zmanjšuje porabo fosilnih goriv in neposredne emisije. Proces zelenega prehoda v Luki Koper torej poteka že danes, so zagotovili predstavniki Luke. Predstavnica ministrstva za infrastrukturo in energetiko Tina Sinkovič Mutec je predstavila konkretne cilje države. “Do leta 2030 načrtujemo štiri priklopna mesta za kontejnerske ladje in dve priklopni mesti za potniške ladje,” je dejala. Luka Koper po njenih besedah trenutno ne predvideva fiksne infrastrukture za utekočinjen zemeljski plin, amoniak, metanol ali vodik zaradi prostorskih in varnostnih omejitev. “Nacionalni okvir politike ocenjuje, da bo leta 2030 sistem oskrbe z električno energijo uporabljalo približno 20 odstotkov privezanih ladij, do leta 2035 približno 80 odstotkov, po letu 2040 pa približno 90 odstotkov ladij,” je dejala. Profesor na fakulteti za pomorstvo in promet Peter Vidmar je izpostavil hiter razvoj novih ladijskih tehnologij. “Flota ladij na alternativna goriva hitro raste, še posebej odstotek novogradenj. Ta odstotek raste hitreje od prilagajanja dobavne verige in pristaniške logistične infrastrukture,” je opozoril Vidmar. Utekočinjeni zemeljski plin in metanol po njegovih navedbah trenutno veljata za najbolj primerni gorivi ob začetku tranzicije. Tuji strokovnjaki so udeležencem predstavili izkušnje in varnostne vidike iz drugih držav. Predstavnik hamburškega ministrstva za gospodarstvo Sicco Rah je opisal nemške izkušnje z obalnim napajanjem ladij in opozoril na visoke stroške tovrstnih naložb. Profesor z Univerze v Bologni Ernesto Salzano je zbranim nanizal dognanja o varnosti novih goriv in izpostavil nujnost pravočasne prilagoditve pristaniških predpisov. Koprska Pretorska palača dogodek gosti v okviru dveh evropskih projektov. Prvi projekt združuje devet partnerjev iz osmih držav in preučuje hitrejšo oskrbo ladij z električno energijo z obale. Drugi projekt vzporedno raziskuje varnost in trajnost alternativnih goriv na območju Jadranskega in Jonskega morja. EU oba projekta sofinancira prek programa Interreg, partnerstva pa vključujejo številne predstavnike pristanišč, javnih institucij in raziskovalnih ustanov.