Kaja Arko: Srčna odličnjakinja, ki je vsem v ponos

Učenka Kaja Arko z Roba pri Velikih Laščah je osnovnošolsko izobraževanje na Osnovni šoli Ljubo Šercer v Kočevju zaključila z odliko. V spričevalu ima same »suhe« petice, že pred tem je bila kar pet let zapored odličnjakinja, le občasno je prejela kakšno štirico. Zadostila je visokemu kriteriju – povprečni letni oceni 4,7 –, ki je osnova za vse osnovnošolce v občini Kočevje, da lahko prejmejo prestižno nagrado Županova petica. Tudi letos jo je podelil župan Gregor Košir.

»Prve tri razrede sem obiskovala na podružnični šoli na Robu, skupaj z vrstniki iz vasi. Četrti razred sem, v prilagojenem programu, nadaljevala v Kočevju – tako je odločila komisija. Sprva mi je bilo malce nelagodno, da ne rečem težko, a sem se hitro ujela v novo okolje, med učitelje in sošolce,« se spominja Kaja.

Delovna, predana, nadarjena

Skromna in tiha po naravi o sebi ne pove veliko – raje pusti, da govorijo dejanja in tisti, ki jo poznajo.

»Je zelo ustrežljiva in topla oseba. Na šolskem področju je bila izjemno uspešna. Glasbeno je zelo nadarjena, kar je dokazovala na številnih šolskih prireditvah, pogosto pa je tudi povezovala proslave in druge dogodke. Bila je vodilna članica šolske plesne skupine, kjer je vedno spodbujala in pomagala tudi soplesalkam. Poznamo jo tudi kot ‘knjižnega molja’ – za svojo bralno vnemo je prejela priznanje za zlato bralko,« jo opiše razredničarka Sandra Rusec Belaj.

Nadarjenost je izkazovala tudi na likovnem področju – njene čudovite izdelke so pošiljali na različne natečaje. Prejela je priznanje na Dadinem likovnem natečaju ter še nekaj drugih.

Nesebična, talentirana

»Najbolj pa si jo bomo zapomnili po njeni nesebični pomoči sošolcem – pri domačih nalogah, pri pošiljanju snovi, kadar so manjkali, pri opominjanju na šolske obveznosti in pri izdelavi plakatov. Vedno jih je spodbujala, ponavljala snov z njimi pred spraševanji in se trudila, da ne bi nihče ostal sam ali zadaj,« doda razredničarka.

»Pri nas je lahko resnično razvijala vse svoje talente, ki so prišli na plano – gotovo bolj, kot bi jih lahko kje drugje. V razredu je bila kot gonilna sila, še posebej kadar je bilo treba pripraviti kaj za nastop. Ko je videla, kako uspešna je, jo je to napolnilo z novim zanosom, energijo in voljo, da je svojo rast gradila in nadgrajevala še naprej,« je o Kajini vsestranskosti – tako pri učnem delu, izbirnih dejavnostih kot v odnosih z drugimi – ponosna tudi njena razredničarka Sandra Rusec Belaj.

Pri Kaji jo je najbolj ganila njena srčnost. Vedno je pomagala šibkejšim, pogosto tako neopazno, da nihče niti ni vedel.

V devetem razredu vse suhe petice

A prav s to toplino se ji je še posebej vtisnila v spomin. Ko je sošolka pozabila denar, ji je Kaja kupila sok. Ko so drugi sošolki predrli balon, ji je svojega preprosto odstopila. Vedno je bila pripravljena posoditi stvari. Takšnih primerov je bilo res veliko.

»Izredno ponosna sem bila nanjo, ko je na državnem tekmovanju iz matematike dosegla drugo mesto. Vedno znova me je razveselilo tudi, ko je nastopala na šolskih prireditvah – resnično je talentirana in bilo jo je užitek opazovati. Seveda pa sem zelo ponosna tudi na njeno Županovo petico. Prepričana sem, da si jo je popolnoma zaslužila. Verjamem pa, da smo k temu nekaj pripomogli tudi učitelji – s spodbudo, pomočjo in zaupanjem.«

Kaja odhaja naprej, bogatejša za številne izkušnje, ki jih morda ne bi bila deležna, če ne bi obiskovala šole v Kočevju.
»Naj ostane tako srčna, prijazna in spoštljiva, saj to daje človeku pravo veličino. In naj ostane tudi vestna, marljiva, natančna iskalka znanja,« ji ob slovesu želi razredničarka.

Po nova znanja v Ljubljano

Kaja bo šolanje nadaljevala na Biotehniškem izobraževalnem centru v Ljubljani, s trdno zalogo znanja in vsega, kar je pridobila v Kočevju.

»Imela sem ob sebi – tako kot ves razred – razumevajočo, spodbujajočo, sočutno in zabavno razredničarko, ki je bila vedno pripravljena prisluhniti in pomagati,« ji je hvaležna Kaja.
Zahvalila pa se je tudi šoferju Marku, ki jo je v zadnjem letu skupaj s sošolci vsakodnevno prevažal od doma do šole – ona pa je Marku večkrat tudi zapela.

(mgć)