Rovska poletna noč: glasba, prijateljstvo in lesene palčke

Na nedeljski večer, 22. junija 2025, smo nad Rovami zaznali povečano koncentracijo dobre volje, pa tudi harmonika se je slišala že pri izvozu z avtoceste, saj je TKD Rova priredilo že tretjo noč pod zvezdami, imenovano Rovska poletna noč.

Za uvod nas je pozdravila napovedovalka Veni Hribar, s katero smo šaljivo krmarili skozi prireditev. Kot prvi je na oder stopil pogumni Ažbe Kamenšek, ki nam je s harmoniko ogrel dlani. Ko je Eva Rode udarila po strunah z legendarno švedsko uspešnico, je poskrbela, da so nam noge začele migati kar brez dovoljenja. Sledil je bil bratski duo – Jakob in Lovro Kokalj; ki sta nas s harmoniko in z baritonom odpeljala skozi zvočne ovinke. Naslednji nastopajoči so dokazali, da kitara vedno bolje zazveni v duetu, in že smo pred seboj zagledali pevki Evo Rems in Evo Glinšek, na kitari pa Žana Hribarja.

Dora Uršič je odpela čudovito balado, ki je premaknila tudi najbolj trmastega poslušalca v občinstvu, Vitan Pust pa je bil še en glasbeni pogumnež, ki je letos prvič stopil na oder rovske noči. Ko je začela peti Vita Urbanija, so poslušalci spet napeli ušesa. A ne zato, ker bi morali, temveč se preprosto niso mogli upreti. Sledil je rock trenutek z dušo, saj se je Pika Mali sprehodila po kitarskih strunah.

Presenečeni smo uživali v klasični izvedbi ne tako klasične glasbe Avgusta Svetlina v spremljavi Petra Kaiserja – oba sta namreč svoja violončela obarvala z rock melodijo. Še enkrat nas je pozdravil Jakob, ki s harmoniko ni raztegnil le meha, ampak tudi usta poslušalcev. Nasmejana flavtistka Ajda Mali je svoj nastop odigrala z natančnostjo švicarske ure.

Andrej Kosmač je s harmoniko delil pristen sejemski utrip, ki nas je v mislih ponesel naravnosti na ribniški sejem. Vedno smo veseli, ko na našem odru lahko slišimo peti Niko Osolin, ki s svojim lepim, močnim glasom in toplo energijo osvaja srca povsod, kjer nastopa.

S predzadnjo točko smo potrdili rek, da dober glas seže v deveto vas, saj nastopajoči niso prišli iz Radomelj, tudi iz Jarš in Nožic ne, ampak kar iz Mengša. Ana Škrlep, Zara Fleischman in Ludvik Osolin so ksilofonski trio, mojstri točnosti in udarcev, njihova specialiteta pa so lesene tipke in hitrost, ki jim jo zavida še gepard. S skupnimi močmi so ubrano zaigrali vrtoglavo hitro skladbo in nas prepričali, da lesene palčke niso le za žar.

Večer je strnila najmlajša nastopajoča, štiriletna Iva Urbanija, ki je s pesmijo pokazala, čemu je v veliki meri Rovska poletna noč namenjena: prijateljstvu. Na oder je ob Žanovi kitarski spremljavi povabila vse pevke večera. V zahvalo za nastop so vsi prejeli dišečo vrtnico iz rok Julie Rode.

Veni se je ob koncu zahvalila mag. Renati Kosec in Občini Domžale za podporo, Jaku Košaku za brezhiben zvok ter poletnemu gledališču Studenec, ki za naše zvezde vsakič znova velikodušno posodi oder.

Rovska poletna noč se je končala, čeprav se je zdelo, da smo šele dobro ogreli glasilke, glasbila, čustva in smejalne mišice. Ob koncu smo vsi – nastopajoči in obiskovalci – ugotovili, da to ni bila le prireditev, ampak kombinacija ljubezni do glasbe, prijateljstva in … no, vsaj treh tonov več, kot jih je bilo zapisanih v notah.