Je promoviranje leve vlade prioriteta Marte Kos?

Predlog prihodnjega dolgoročnega proračuna Evropske unije (VFO) za obdobje 2028–2034, ki ga je Evropska komisija predstavila v sredo, 16. julija 2025, je po prvi oceni finančnega ministra Klemna Boštjančiča za Slovenijo zelo ugoden. Na srečanju z evropsko komisarko za širitev Marto Kos je minister izpostavil, da proračun ohranja stabilen obseg evropskih sredstev za Slovenijo kljub njenemu gospodarskemu napredku, ki bi sicer lahko privedel do njihovega zmanjšanja.

Kosova in Boštjančič sta posebej pohvalila poudarek Bruslja na krepitvi konkurenčnosti EU, kar naj bi spodbudilo gospodarsko rast in inovacije. Vendar pa v Sloveniji naraščajo pomisleki, ali Kosova v svoji vlogi komisarke predvsem promovira interese leve vlade Roberta Goloba, kar sproža vprašanja o njeni neodvisnosti in prioritetah.

Minister Boštjančič je po srečanju s Kosovo poudaril, da predlog proračuna zagotavlja, da se evropska sredstva za Slovenijo v prihodnjem obdobju ne bodo bistveno zmanjšala kljub krepitvi njene gospodarske razvitosti. To je ključno za nadaljevanje naložb v infrastrukturo, digitalizacijo in zeleni prehod, ki so med prioritetami vlade Roberta Goloba. Kosova je izrazila zadovoljstvo, da je slovenska vlada z osnutkom proračuna zadovoljna, in poudarila, da proračun odraža prednostne naloge EU, zlasti širitev in konkurenčnost. Posebej je izpostavila sredstva, namenjena pospeševanju reform in naložb v kandidatkah za članstvo, kot so Ukrajina, Moldavija in države Zahodnega Balkana, pri čemer je Slovenijo pohvalila kot izjemno zagovornico širitvenega procesa.

Foto: sta

Kot komisarka za širitev je Kosova zadolžena za vodenje pogajanj z državami kandidatkami, kar vključuje občutljiva vprašanja, kot so pravna država, demokratični standardi in dvostranski spori, denimo med Severno Makedonijo in Bolgarijo. Slovenija, ki se pozicionira kot mediatorka na Zahodnem Balkanu, je pod Kosovo dobila priložnost za krepitev svoje vloge v EU. Vendar opozicija opozarja, da bi lahko Kosova preveč poudarjala interese Golobove vlade, kar bi lahko oslabilo verodostojnost njenega dela. Kritiki izpostavljajo tudi, da Slovenija ni dovolj kritična do financiranja obnove Ukrajine, kar naj bi odražalo politično strategijo vlade, ki se želi izogniti sporom z Brusljem.

A. H.