EU že deli nove milijarde, Golobova vlada pa še ni počrpala niti starih

Evropska unija že zre v prihodnost. Evropska komisija je ta teden predstavila okvir za nov večletni proračun 2028–2034, težak kar 2000 milijard evrov, od katerih bo velik del ponovno namenjen kohezijski in kmetijski politiki. Medtem ko v Bruslju oblikujejo strategije za naslednje desetletje, pa Slovenija pod vlado Roberta Goloba še vedno ni izkoristila niti sredstev iz aktualnega finančnega obdobja 2021–2027.

Po podatkih Evropske komisije je Slovenija na repu Evropske unije po porabi kohezijskih sredstev. Do konca marca 2025 je dejansko porabila manj kot deset odstotkov sredstev, ki so ji bila na voljo. To pomeni, da je vlada Roberta Goloba v skoraj treh letih porabila manj kot desetino evropskega denarja, ki je na voljo za razvoj, investicije in podporo občinam. Povprečje EU je v tem času že preseglo 50 odstotkov, številne države – tudi vzhodnoevropske – pa se že bližajo končni realizaciji.

Medtem pa Bruselj že deli nove milijarde. Evropska komisija v predlogu proračuna 2028–2034 napoveduje: 300 milijard evrov za kmetijstvo, 218 milijard evrov za manj razvite regije, 450 milijard evrov za spodbujanje konkurenčnosti gospodarstva, 700 milijard za okoljske cilje in 131 milijard za obrambne in vesoljske tehnologije.

Evropski komisar za proračun Piotr Serafin je v Evropskem parlamentu poudaril, da bo naslednji večletni finančni okvir temeljil na nacionalno-regionalnih načrtih, v katerih bodo morale države članice jasno opredeliti reforme in naložbe – in jih tudi učinkovito izvesti.

Medtem ko se EU že pripravlja na naslednjo finančno perspektivo, Slovenija v času vlade Roberta Goloba ostaja ujeta svoji v nesposobnosti. Če se tempo izvajanja ne bo bistveno pospešil, bo Slovenija izgubila na desetine milijonov evrov sredstev, ki so ji sicer že bila odobrena.

Ker se v okviru 2000 milijard € za prihodnji proračun EU že veliko govori o koheziji za obdobje 2028-2034, je smotrn opomnik, da vlado čaka še veliko dela za močan pospešek črpanju iz aktualnega obdobja 2021-2027. pic.twitter.com/9mZud2Qkyf

— Peter Žerjavič 🇪🇺 (@PeterZerjavicEU) July 18, 2025

Spomnimo, da je Slovenija v času tretje Janševe vlade 2020–2022 dosegla rekordno črpanje. Leto 2020, ko je oblast prevzela tretja vlada Janeza Janše, je bil prvo leto v programskem obdobju 2014–2020, ko se je Slovenija uspela prebiti v povprečje EU-27 in je bila od takrat pri absorpciji sredstev nadpovprečna; počrpanih je bilo kar 90 odstotkov sredstev. V denarju to pomeni 101,4 milijona evrov evropskih sredstev od 112,5 milijona evrov načrtovanih. Samo na področju evropske kohezijske politike je ta delež znašal kar 93 odstotkov. V letu 2021 se je trend črpanja evropskih sredstev še dodatno stopnjeval in dosegel kar dvakrat višjo realizacijo v višini 217,4 milijona evrov.

Pod Janševo vlado je bila torej Slovenija med vodilnimi pri črpanju. Pod Golobovo vlado pa je padla na sam rep EU. To kaže, da politična (ne)učinkovitost vlade močno vpliva na uspešnost porabe evropskih sredstev. Učinkovita priprava projektov, pravočasni razpisi in usklajenost med ministrstvi so bili v preteklosti dosegljivi – danes pa očitno predstavljajo nepremostljivo oviro.

Sara Kovač